Naprej na vsebino

Kaj je umetna inteligenca in kateri so primeri njene rabe v vsakodnevnem življenju?

Umetna inteligenca je tehnološka panoga, ki se ukvarja z gradnjo pametnih strojev, sposobnih izvajanja nalog, za katere se običajno zahteva uporaba človeške inteligence. Je interdisciplinarna znanost, ki pri svojem delovanju uporablja različne pristope.

Kaplan in Haenlein opredeljujeta umetno inteligenco kot zmožnost sistema, da pravilno interpretira podatke, ki jih prejme od zunaj. Iz teh podatkov se uči in nova znanja uporablja za fleksibilno prilagoditev ter doseganje specifičnih ciljev in nalog.

Preberite tudi:

Kako lahko umetna inteligenca porazi kapitalizem

Umetna inteligenca v finančni industriji: Pametni denar

Umetna inteligenca v aplikacijah, ki jih uporabljamo vsak dan

Pogovorno se izraz umetna inteligenca uporablja, kadar stroj posnema kognitivne funkcije, ki jih ljudje povezujejo z drugimi oblikami človeškega uma. Med njimi sta učenje in reševanje problemov.

Ločimo naslednja področja umetne inteligence:

  • vizualna inteligenca (prepoznavanje oblik, obrazov, prstnih odtisov)
  • govorna inteligenca (prepoznavanje govora, sinteza govora)
  • manipulativna inteligenca (nadzor gibanja robotske roke, nadzor nožnih mehanizmov)
  • racionalna inteligenca (ekspertni sistemi, zbirke podatkov).

Tehnike umetne inteligence v grobem delimo na:

  • optimizacijo (hevristika, evolucijski algoritmi)
  • logično sklepanje (dokazovanje, dedukcija)
  • aproksimacijo (poiskati splošna pravila v kopici podatkov).
Številnim ljudem se zdi pojem umetne inteligence precej abstrakten.
Številnim ljudem se zdi pojem umetne inteligence precej abstrakten.
Vir slike: Pixabay

Primeri rabe umetne inteligence v vsakodnevnem življenju

Številnim ljudem se zdi pojem umetne inteligence precej abstrakten. Domnevajo, da se ta uporablja v tehnološko najbolj razvitih podjetjih in z njimi nima nič skupnega. Vendar pa je dejstvo, da umetna inteligenca čedalje bolj prodira v vse pore človekovega delovanja. Z njo se srečujemo že zdaj na vsakem koraku, če se tega zavedamo ali ne. Navajamo torej nekaj primerov njene vsakodnevne rabe.

Odklepanje telefona s prepoznavanjem obraza

Ali svoj telefon odklepate prek funkcije zaznavanja obraza ali prstnega odtisa? Ta deluje po principu umetne inteligence. Funkcija prepoznavanja obraza osvetli vaš obraz in nanj postavi več 10.000 nevidnih infrardečih pik, s katerimi zajame sliko. Nato izvede primerjavo dobljenih podatkov s predhodnimi, s čimer ugotovi, ali ste to res vi. Apple navaja, da je možnost, da bi z njihovo funkcijo FaceID prišlo do napake pri prepoznavanju, ena na milijon.

Socialna omrežja

Skoraj vsak od nas se dnevno poslužuje uporabe družbenih omrežij. Ta pri svojem delovanju uporabljajo umetno inteligenco. Umetna inteligenca deluje v zakulisju in vam na podlagi preteklih zanimanj predlaga vsebine, ki bi vas utegnile zanimati. Uporablja se tudi pri predlogih za prijateljstva, prepoznavanju in filtriranju lažnih novic, prek umetne inteligence pa se tudi bori pred spletnim sramotenjem.

E-pošta in sporočila

S pošiljanjem sporočil in elektronske pošte se vsi dnevno srečujemo. Če pri preverjanju besedila uporabljate Grammarly, ki je zadolžen za preverjanje črkovanja in brezhibno rabo slovnice, potem gre za rabo umetne inteligence. Umetna inteligenca prav tako poganja filtre, ki blokirajo pošto, za katero na podlagi preteklih odzivov prejemnikov obstaja sum, da ni zaželena.

Delovanje iskalnikov

Delovanje spletnih iskalnikov, kot je Google, ne bi bilo možno brez uporabe umetne inteligence. Ko v iskalnik vpišete želeno ključno besedo, vam bo Google med prvimi zadetki predstavil rezultate, ki so glede na pretekla dejanja uporabnikov najbolj relevantni. Googlovi pajki namreč preučujejo, koliko časa se uporabniki zadržijo na posamezni spletni strani in katero radi večkrat obiščejo. Na podlagi tega bo rangiral spletne strani od najbolj k najmanj priljubljeni.

Glasovni asistent

Glasovni asistenti čedalje bolj postajajo stalni spremljevalci svojih uporabnikov. Vprašate jih lahko, kakšno vreme lahko pričakujete, jim naročite, da predvajajo vašo najljubšo skladbo in prek preprostega vprašanja pridobite druge želene informacije. V ozadju teh programov, kot so Sirija, Alexa in Google Home, deluje umetna inteligenca. Vaše glasovne signale so se naučili interpretirati prek preteklih izkušenj.

Pametne naprave v vašem domu

Naši domovi postajajo vse bolj pametni. Omislite si lahko pametni termostat, ki bo temperaturo zraka skozi dan prilagajal vašim običajnim potrebam. Pametni hladilnik vam bo na podlagi stvari, ki jih imate v njem, in vaših običajnih potreb predlagal seznam izdelkov, ki jih morate kupiti. Prav tako je možno upravljati nivo svetlobe v vašem stanovanju. Vse te pametne naprave pri delovanju poganja umetna inteligenca.

GPS-navigacija

Ko vklopite Google maps, vam aplikacija ne pomaga zgolj najti najhitrejše poti do cilja. Podaja vam tudi informacije o morebitnih zastojih in vam predlaga druge poti, da bi se zastojem izognili.

Umetno inteligenco uporabljamo domala na vsakem koraku.
Umetno inteligenco uporabljamo domala na vsakem koraku.
Vir slike: Pixabay

Bančništvo

Umetna inteligenca se v bančništvu pojavlja na različne načine. Skrbi za varno izvedbo transakcij in za odkrivanje prevar. Umetna inteligenca poskrbi za to, da dobite na telefon informacijo o nizkem stanju ali se prijavite na svoj spletni bančni račun.

Netflixovi predlogi

Ob koncu dneva si mnogi radi privoščijo ogled dobrega filma. Številni se obrnejo na ponudnika Netflix. Filmska priporočila, ki vam jih bo ta ponudil, temeljijo na vaših predhodnih željah in podatkih o tem, kateri filmi so bili všeč drugim ljudem, ki so si ogledali isti film. Tudi tukaj torej v ozadju deluje umetna inteligenca.

Iz navedenih primerov lahko torej vidimo, da se delovanje umetne inteligence kaže na vsakem koraku. Nobenega dvoma ni o tem, da bo ta v prihodnje še bolj zaznamovala različna področja našega življenja.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice