Nemci so zmedeni: vlada za veliko noč sprva ukazala »dneve počitka«
Kaj natančno pomenijo načrtovani »dnevi počitka« za gospodarstvo? Nihče v resnici ne ve. Jeza državljanov se meša z negotovostjo, še posebej po opravičilu kanclerke.
V zadnjih dneh telefoni številnih poslovnih združenj zvonijo, kot bi se bližal konec sveta, pišejo nemški mediji. Velikonočna zapora, o kateri so odločale zvezne vlade, je med številnimi podjetji povzročila veliko negotovost, hkrati pa je bila zapora deležna številnih kritik.
»Razpoloženje je katastrofalno,« poudarjajo v največjem nemškem poslovnem združenju. Obupani podjetniki, kadrovski menedžerji in logisti želijo ta trenutek samo vedeti, kaj storiti – in kaj pravzaprav velja. Številna združenja in podjetja nestrpno pričakujejo pojasnilo, kaj natančno pomenijo »dnevi počitka«.
Na maratonskem zasedanju so se kanclerka Angela Merkel in njeni kolegi presenetljivo odločili, da bodo čez veliko noč v veliki meri zaprli gospodarsko in javno življenje. Cilj za takšno odločitev je omiliti tretji koronski val.
Preberite tudi:
Veliki četrtek (1. aprila) in velika sobota (3. aprila) naj bi bila letos pri Nemcih »dneva počitka«. Na veliko soboto naj bi smele ostati odprte samo trgovine z živili. Posledično bi številna podjetja ostala zaprta. Ali bi lahko to povzročilo tudi ustavitev proizvodnje v industrijskih tovarnah? Kaj bi to pomenilo za mednarodne dobavne verige? Kaj za zaposlene? Kdo bi jih plačal?
Številna združenja so bila in so še zmedena, zato so na ministrstva naslovila veliko pisem. Zvezno ministrstvo za notranje zadeve bi moralo do včeraj zvečer pripraviti vzorčni odlok, ki bi razjasnil številna vprašanja. A se je Angela Merkel opravičila in priznala napako ter včeraj popoldne predlog zavrgla, kar pa je povzročilo še večjo zmedo.
»Napako je treba priznati, in kar je še pomembneje, treba jo je popraviti. Po možnosti pravočasno,« je dejala Merklova. »Vem, da je ta predlog povzročil dodatno negotovost, globoko ga obžalujem in zato prosim vse državljane za odpuščanje.«
Merklova je še dodala, da je bila odločitev sprejeta z dobrimi nameni, zdaj pa je jasno, da je šlo za napako, in poudarila, da je ta napaka samo njena.
»Nagle zaustavitve mednarodnega mrežnega gospodarstva niso izvedljive,« je pred tem opozorila predsednica Združenja avtomobilske industrije Hildegard Müller po »avtomobilskem vrhu« z Merklovo. Kar nekaj neodgovorjenih vprašanj o izvajanju te »posebne zapore« je bilo. Številnih obratov namreč ni mogoče zapreti kar čez noč, je opozorila Müllerjeva.Obstajajo pa tudi logistični izzivi v takšnem primeru; na primer ob praznikih so potrebna dovoljenja za prevoz tovora, nujni sistemi pa morajo biti pripravljeni za uporabo.
Müllerjeva je dodala, da industrija pričakuje smiselne in izvedljive predpise, ki bodo usmerjeni v podjetniške dejavnosti in jih bo mogoče izvajati brez dvomov o kršenju predpisanih zakonov, odlokov.
Razpoloženje v gospodarstvu je slabo
Celo podjetja, ki so še vedno lahko smiselno načrtovala svoje storitve v teh težkih pandemičnih razmerah, so morala te dni stopiti na zavore, je za nemški Die Welt dejal eden izmed teh podjetnikov.
Ali bo blago še vedno mogoče dostaviti? Če ne, ali so predvideni ukrepi, ki bi podjetja zaščitili pred pogodbenimi kaznimi ali celo pred dolgotrajnejšo škodo, mogoče tudi pred izgubo zvestih kupcev, ker dostave ne bo mogoče opraviti v dogovorjenem roku.
Po mnenju nekaterih združenj politiki za zaprtimi vrati sploh niso razmišljali o posledicah nenadne velikonočne zapore. Takšen nespameten ukrep bi po mnenju združenj lahko hudo škodil gospodarstvu pa tudi industriji, ki se iz krize trenutno najbolje prebija, kot tudi gostinstvu, ki že več mesecev ne sme obratovati.
Gospodarska aktivnost raste
Po kolapsu gospodarske proizvodnje lani se letos vendarle kaže trend, ki nakazuje okrevanje, četudi so »ekonomski modreci« nedavno znižali pričakovanja v svoji gospodarski napovedi za leto 2021 zaradi trenutne krize in tretjega vala. Strokovnjaki pričakujejo upad gospodarske proizvodnje v prvem četrtletju. Največje tveganje za gospodarstvo je tretji val, še posebej, če bo industrija močno prizadeta zaradi novih omejitev in zapiranja obratov.
Predstavniki poslovnih združenj se po resolucijah zvezne vlade pripravljajo na soočenje. Predsednik delodajalcev Rainer Dulger je izpostavil zmedenost, ki je nastala, in dejstvo, da se Nemčija sooča s hudimi izzivi, s spopadanjem s covidom-19 ter posledicami, ki jih je pustil za sabo.
Reinhold von Eben-Worlée, predsednik Združenja družinskih podjetnikov, je dejal: »Dva dneva počitka, na veliki četrtek in veliko soboto, bi morala veljati kot praznika – torej tudi za vse storitve, za obrtnike in za industrijo. Kdo bo plačal dodatno izgubo? V vladi je očitno moto: Denar prihaja iz vtičnice.«
»Medtem ko druge države vse hitreje cepijo in testirajo svoje državljane, da bi ohranile njihovo svobodo, Nemčija zdaj uvaja počitke,« pa je bil kritičen predsednik industrijskega združenja Siegfried Russwurm.
Gospodarska aktivnost v območju z evrom se je marca sicer prvič v zadnjih šestih mesecih povrnila na normalno rast, je sporočila londonska analitska hiša IHS Markit. Nemčija si je v marcu prvikrat opomogla.
Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava IHS Markit, je poskočil na 52,5 točke, medtem ko je bil februarja 48,8 točke. Vrednost nad 50 točk nakazuje rast.
Raziskovalci so sicer opozorili na poslabšanje obetov v luči krepitve okužb s koronavirusom in novih omejitvenih ukrepov. Zato še nekaj časa pričakujejo stanje »gospodarstva dveh hitrosti«, saj bo predelovalni sektor lahko izkoristil okrevanje globalnega povpraševanja, delovanje storitvenih podjetij pa bo še naprej omejeno.