Lockdown velik udarec za starše, zaposlene v gospodarstvu

Po več kot letu dni se epidemija covida-19 ne umirja. Od enega do drugega vala so v ospredju bolni in umrli, redki pa štejejo podjetja, ki so prenehala s svojim delom za vedno. Prva ustavitev javnega življenja je bil za mnoga podjetja šok, a so ga hkrati sprejeli stoično, v upanju, da bo po 14 dneh, ki so se na koncu sprevrgli v mesece, bolje in bodo lahko nastalo škodo popravili. Hkrati pa je večina podjetij v Evropi »stala«.

Preberite tudi:

[IZREDNA NOVICA]: Prvega aprila se zaustavlja javno življenje

Smo vse to že doživeli? Se zgodovina ponavlja?

Lockdown, ki nas čaka v prihodnji dneh, se je po tiho pričakoval, a se je hkrati upalo, da nam bo z obstoječimi ukrepi vseeno uspelo »speljati«. Ali vsaj, da se ne bo posegalo v gospodarstvo. V nedeljo je minister za gospodarstvo in tehnologijo upravičeno izrazil dvom o zapiranju, saj bi to pomenilo usoden udarec za marsikatero podjetje.

Ob razglasitvi ustavitve javnega življenja so bili delodajalci pozvani, naj delavcem omogočajo delo od doma, tam, kjer je mogoče, ter celo, naj se za ta čas odobri dopust. Tam, kjer je delo od doma mogoče, jim je edina skrb to, da pravilno izpolnijo zahtevane obrazce in jih prav čas oddajo. Težava pa nastaja pri tistih, ki tega svojim delavcem ne morejo omogočiti, ker narava njihovega dela tega ne omogoča.

Da je situacija še težja, pa je poskrbelo določilo ob zaustavitvi javnega življenja, da je v tem času zagotovljeno nujno varstvo za otroke v vrtcih in učence od 1. do 3. razreda, če sta oba starša ali eden od staršev, ki je samohranilec, zaposlena v sektorjih kritične infrastrukture, določenih v 4. členu Zakona o kritični infrastrukturi (Uradni list RS, številka 75/17), v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, zavodih s področja socialne varnosti, v Slovenski vojski, Policiji ter zaposleni v poklicnih gasilskih enotah.

Na ta način pa so v pat pozicijo postavili vse starše, ki so zaposleni v gospodarstvu. Mnogi namreč ne morejo ostati doma, saj bi s tem tvegali izgubo zaposlitve, hkrati pa si mnogi dopust, ki bi ga načeloma lahko koristili in ga vlada predlaga, pustijo za poletje. 80 odstotkov plače, kolikor delavcu pripada, če je doma zaradi višje sile, pa za mnoge pomeni izgubo prepotrebnega dohodka.

Na drugi strani pa so delodajalci, ki se dnevno borijo na trgu dela. Povračilo izplačanega dohodka za delavca, ki je doma zaradi višje sile, je hkrati birokratsko zamudno, kot tudi le kapljica v morje težav, ki s tem nastanejo. Delodajalci so odvisni od rokov, in če določene storitve do roka ne opravijo, potem bodo lahko plačali t. i. penale ali celo ostali brez naročnika. Razočaran naročnik oziroma kupec se ne vrača. Zaradi epidemije pa je postal trg neusmiljen, saj se vsi borijo za preživetje in dopinške cene niso nič običajnega.

Ideje o tem, naj na hitro zaposlijo nekoga za krajši čas, pa je metanje peska v oči, saj bo delodajalec prej zadel na lotu, brez vplačila listka, kot na trgu našel kader, ki ga bo lahko brez uvajanja postavil za stroj in bo le-ta znal opravljati delo.

Nadomestilo za odsotnost od dela zaradi višje sile – varstva otroka

MDDSZ, ki zelo rado poudarja, da se bori za ohranitev delovnih mest in za krepitev delovnih mest, sicer meni, da so z ukrepi nadomestil plač delavcem, delnega povrnjenega izgubljenega dohodka, izredne pomoči in nadomestil plač za čas karantene situacijo rešili. Kot že omenjeno, je zadeva bistveno kompleksnejša kot zgolj plačilo za plačo za načeloma 11 dni, realno, če podjetje dela od petka do svetka, 10 dni, ker je vmes velikonočni ponedeljek.

Delavec v gospodarstvu, ki v času lockdowna ne bo mogel delati, bo sicer lahko ostal doma iz naslova višje sile – varstvo otroka, a mora to delodajalcu sporočiti tri delovne dni prej. Torej tisti, ki bodo ostali doma že v četrtek, so morali delodajalca obvestiti že v nedeljo, če so slučajno ujeli, da je tokrat nujno varstvo le za t. i. kritično infrastrukturo.

Če je delavec to naredil in se delodajalec s tem strinja, bo delavec dobil nadomestilo plače v višini 80 odstotkov osnove (vendar najmanj v višini minimalne plače).

Država pa delodajalcu pokrije celoten znesek, do katerega je upravičen delavec (tako imenovani bruto I.). Delodajalec povračilo uveljavlja na Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer najpozneje v osmih dneh od začetka odsotnosti zaposlenega.

Pravico do povračila nadomestila plač delavcev zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva lahko uveljavlja vsak delodajalec v Sloveniji, razen:

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Če bi delavec želel in se delodajalec strinjal, se lahko v tem primeru dogovorita za izrabo letnega dopusta, enostransko odrejanje dopusta delavcu v ta namen pa ni dopustno.

Z ministrstva za gospodarstvo pa so nam tudi odgovorili, da v kolikor delodajalec ne bi pristal na nobeno možnost, ker delavca potrebuje, delodajalec krši delovno pogodbo. Preprosto povedano, delodajalec mora dovoliti delavcu, da ostane doma, pa četudi zanj to pomeni izgubo posla in morebitno zaprtje podjetja.

Dobro je, da imajo otroci dva starša ter da je v dogovoru z delodajalcem lahko delavec odsoten kakšen dan ali le del delovnega časa (npr. 4 ure dela, 4 ure je odsoten ali 6 ur dela, 2 uri je odsoten).

Zaradi nastale zmede tako nekateri starši množično iščejo možnosti varstva za svoje otroke. Pa ne samo delavci, zaposleni v gospodarstvu, ampak tudi starši otrok 4. in 5. razreda, ki naj še ne bi ostajali sami doma, zaposleni v t. i. kritični infrastrukturi.

Teh šest kritičnih šolskih dni se bo že nekako našla rešitev, a če se bo ponovil scenarij prvega in drugega vala, pa je zgodba lahko drugačna.

Ne pristajamo na zapiranje malih obrtnikov in podjetnikov!

Na GZS smo se obrnili z vprašanjem, če bodo to problematiko naslovili na vlado. Žal nam do danes odgovora niso poslali, so pa na svoji spletni strani objavili izjavo predsednika GZS Boštjana Gorjupa, v kateri je poudaril, da so na GZS z zaskrbljenostjo spremljali dogajanja glede obvladovanja epidemije in dvigovanje številk, ki so nakazovale prihajajoči tretji val v Sloveniji in vsej Evropi. Bili naj bi v permanentnem stiku z vlado in še posebej z MGRT z namenom iskanja rešitve, ki ne bi bistveno negativno vplivala na kondicijo in sposobnost slovenskega gospodarstva.

Gorjup v imenu GZS pozdravlja odločitev, da trgovine s tehničnim blagom in živilske trgovine ter industrija delujejo tudi v obdobju lockdowna.

Bolj konkretno so se odzvali na OZS. Predsednik OZS Branko Meh je izrazil skrb in razočaranje, ker so storitvene dejavnosti ponovno zaprli. Izpostavil je, da ne morejo pristati na tezo, da je možnost okužb v malih delavnicah in salonih večja kot v velikih proizvodnjah s petsto ali tisoč zaposlenimi.

»Številni bodo zaradi zapiranja dejavnosti izgubili delo. Na vladi bo treba izpostaviti to, da je treba z virusom živeti in delati. Ne pristajamo več na to, da bo vlada zapirala male obrtnike in podjetnike. Evropa pravi, pomisli najprej na male, pri nas pa smo mali zapostavljeni. Če pa smatrate, da je bolezen tako huda, potem zaprite vse, celotno gospodarstvo, in ne zgolj malih,« je bil še jasen Meh.

Zaprti ali odprti, dejstvo je, da je gospodarstvo tisto, ki drži državo pokonci. Javne uprave, ki je velik del t. i. kritične infrastrukture, brez gospodarstva ni. Zato bi nujno bilo premisliti v smeri, da se k ukrepu MIZŠ o nujnem varstvu doda še zaposlene v gospodarstvu ali pa se v ukrep MDDSZ nadomestila zaradi višje sile jasno zapiše, da lahko starša le-to koristita za čas te nujne situacije vsak polovico časa, razen seveda v primeru karantene.