Smo vse to že doživeli? Se zgodovina ponavlja?
V zadnji pandemiji, med letoma 1918 in 1920, je v štirih valih življenje izgubilo na milijone ljudi. Po njeni uspešni zajezitvi je sledil gospodarski in kulturni razcvet.
Med trenutnimi svetovnimi razmerami in tistimi pred »zlatimi dvajsetimi« lahko opazimo številne vzporednice: »konec« pandemije, širjenje novih tehnologij, prometna revolucija, politična polarizacija, nastajajoča mednarodna rivalstva in strmo naraščanje cen na borzi.
Do zlatih dvajsetih nas je pripeljala uspešna zajezitev gripe. Temu je sledila prava eksplozija povpraševanja.
Preberite tudi:
Kako digitalizacija vpliva na razvoj tehnologij in s tem na gospodarsko rast?
Ko pogledamo trenutno bilanco stanja investicijskih bank, kot so Morgan Stanley, Goldman Sachs, JPMorgan ali Barclays, lahko vidimo nakopičene ogromno kupne moči. Potrošniki zmanjšujejo zadolževanje in povečujejo depozite, enako počnejo »preživela« manjša podjetja. Največje tveganje ni na gospodarskem področju, ampak na socialnem. Ljudje se počutijo zapostavljene, kar se odraža v vsesplošnih državljanskih nemirih v zadnjem letu … Stanje je približno tako kot leta 1920 – prilagojeno sodobnem času, seveda.
Vir slike: Picture and wallpapers
Zgodovina prihodnosti?
Britanski ekonomist in svetovalec Stephen King opozarja, da so bila zlata dvajseta sicer odlična za različne »Gatsbyje«, ki so si ustvarili bogastvo, vendar pa je bila dejanska gospodarska rast v ZDA povsem običajna.
»Mnogi ljudje s podeželja so bili zapostavljeni, neizkušena centralna banka pa se je težko spopadla s kombinacijo nizke inflacije in bliskovito rastjo cen delnic. Ko se je vse sesulo, je sledila depresija,« povzema King.
Med letoma 1920 in padcem Wall Streeta leta 1929 se je realni BDP (bruto domači proizvod) na prebivalca v ZDA povečal za 17,7 odstotka. Razen peščice večjih podjetij, ki so poslovala slabše, to obdobje ni prineslo nič neobičajnega v primerjavi z drugimi devetletnimi obdobji v ameriški zgodovini.
Še močnejše okrevanje sta doživeli Zahodna Evropa, ki je bila podvržena hiperinflaciji, in Sovjetska zveza z državljansko vojno.
King poudarja, da se svetovno gospodarstvo – tako kot takrat, tudi danes – spopada z znatnimi konflikti denarne politike, z ničelno ali negativno obrestno mero in kvantitativnim popuščanjem, ki spodbuja ogromen pretok likvidnosti v finančna sredstva, čeprav potrošniki med popolnim zaprtjem niso imeli možnosti porabiti svojih prihodkov.
»Medtem ko se popolna zaprtja sproščajo in poraba veča, se bo verjetno povečala tudi nevarnost političnih napak,« še opozarja ekonomist in dodaja, da bo bliskovita rast na borzah verjetno »slaba tolažba« za tiste, ki bodo zaradi pandemije ostali zadaj.
Vir slike: Wikipedija
King ob tem namiguje na zgodovino, ko je velika gospodarska kriza mnoge privedla do tega, da so prezirljivo zavrnili zahodne demokratične vrednote in sprejeli očitne privlačnosti bodisi evropskega fašizma bodisi sovjetskega komunizma (s praktičnim ignoriranjem Stalinovih zlorab), tako tudi danes obstaja tveganje, da bodo zahodne demokracije pod vse večjim pritiskom zaradi naraščajoče neenakosti, njihovih neenakih ukrepov za nadzorovanje pandemije in vedno večje količine lažnih novic, ki jih ustvarjajo družbeni mediji.
Dvajseta so morda bila za nekatere res zlata leta. Ne nazadnje je bila ukročena tudi španska gripa. Vendar je to desetletje na koncu tlakovalo pot nepredstavljivim političnim, finančnim in, v »Gatsbyjevih« primerih, osebnim preobratom.
Za zdaj se zdi, da lastniki delnic (p)ostajajo glavni zmagovalci covida-19. Vse ostalo bo jasno v kratkem.
