Naprej na vsebino

Vstajenje – izhodišče in cilj krščanskega življenja

Ljudje se v življenju srečujemo s temeljnimi in delnimi cilji. Med temeljne cilje spada izbira življenjskega statusa in življenjskega poklica, med delne pa štejemo odločitve, kot so nakup stanovanja, avtomobila ipd. Največkrat pa se srečujemo z vsakodnevnimi odločitvami, kot so vstajanje, branje, nakupi, šport itd.

Preberite tudi:

Velika noč 2020 – Gospodovo vstajenje v karanteni

Slovenski ljudski običaji: Cvetna nedelja, velika noč in binkošti

Človek ima sposobnost religioznega življenja

Poleg »gibanja« znotraj naštetih okvirjev mnogi ljudje zmorejo tudi izbrati cilj, ki ni zgolj zemeljski, ampak prihaja izven okvirov fizičnih dimenzij. Temu rečemo tudi zmožnost religioznega življenja. Kaj je religiozno življenje? To je življenje, kjer človek prizna, da nad njim obstaja še neko presežno bitje, od katerega je odvisen tudi potek našega življenja.

Med vsemi svetovnimi religijami je samo krščanstvo tisto, ki veruje, da je Bog Oče v nekem zgodovinskem trenutku poslal na svet svojega Sina, ki se je po Svetem Duhu učlovečil oz. utelesil v Božji materi, Mariji.
Med vsemi svetovnimi religijami je samo krščanstvo tisto, ki veruje, da je Bog Oče v nekem zgodovinskem trenutku poslal na svet svojega Sina, ki se je po Svetem Duhu učlovečil oz. utelesil v Božji materi, Mariji.
Vir slike: Pixabay

Kristjani verujemo, da je to presežno bitje Sveta Trojica: Oče, Sin in Sveti Duh. Med vsemi svetovnimi religijami je samo krščanstvo tisto, ki veruje, da je Bog Oče v nekem zgodovinskem trenutku poslal na svet svojega Sina, ki se je po Svetem Duhu učlovečil oz. utelesil v Božji materi, Mariji.

Med božičem in veliko nočjo

Praznik Božjega učlovečenja obhajamo za božič. Za mnoge kristjane je božič pomembnejši praznik, ker si lahko Boga lažje predstavljamo, če gledamo nanj skozi človeške oči. Ravno zato je Bog lahko ljudem tako blizu, ker je lastno bivanje »prevedel« v človeški način bivanja.

Mnogim ljudem, tudi kristjanom, praznik velike noči, ko obhajamo praznik Kristusovega vstajenja, ni tako blizu, ker si vstajenja ne moremo »prevesti« v naš miselni spekter. Ljudje smo zmožni razmišljanja v omejenih dimenzijah, kar je v človekovem življenju od spočetja, prek rojstva do fizične smrti. Kaj (če) se dogaja po smrti, ostaja za človeka skrivnost.

Večno vprašanje: kaj bo z nami po smrti?

Različne religije si na različen način razlagajo človekovo življenje po smrti. Vse religije so si skupne po tem, da verujejo v nek način bivanja, toda kaj bo po smrti, si razlaga vsaka religija zase. Če se osredotočimo na krščanstvo, lahko rečemo, da se krščanstvo ne ukvarja toliko, kaj bo s človekom po smrti, ampak predvsem, kako živeti vstajenje v času zemeljskega življenja.

Morda bo kdo ob tem skomignil z rameni ali glavo, češ, saj smo od duhovnikov veliko slišali o tem, kako bo po smrti. Res je, mnogi na veliko razlagajo in celo pogojujejo srečno posmrtno življenje z zglednim življenjem na tem svetu, vendar je treba povedati, da so vse racionalne razlage o posmrtnem življenju zgolj neko ugibanje, ki nima veliko zveze z resničnostjo.

Različne religije si na različen način razlagajo človekovo življenje po smrti.
Različne religije si na različen način razlagajo človekovo življenje po smrti.
Vir slike: Pixabay

Bistvo vstajenja je, da ga živimo danes

Kaj je pravzaprav bistvo velike noči? Gotovo je, da se vsi strinjamo, da na ta dan obhajamo Gospodovo vstajenje. Toda če se zgolj spominjamo zgodovinskega dogodka vstajenja Jezusa Kristusa, za to vsekakor ni potrebno, da smo kristjani. Če se spominjam dogodka samo kronološko, potem nima zadeva z mano nobene zveze in se zato iz leta v leto vse skupaj ponavlja na bolj ali manj enak način.

Originalnost krščanstva je v tem, da kristjani ne doživljamo Gospodovega vstajenja samo zgodovinsko, ampak ga živimo danes. Kristjan se tako ne sprašuje, kaj bo jutri in kaj bo z njegovim življenjem po smrti, ampak kako bo živel danes na način, ki ga živi Gospod.

Kristjani imamo v zakramentalnem življenju osebno izkušnjo vstajenja

Večina kristjanov se rada pohvali, da »imajo zakramente«, vendar, žal, večina tudi ne ve, kaj z njimi početi. Kdor je krščen in birman, v prvi vrsti »nima« zakramentov, ker najprej ni njihov lastnik, ampak je z zakramenti prejel Božje življenje. V čem je Božje življenje? V sprejemu življenja, kakor ga je živel Jezus Kristus, vključno z njegovim vstajenjem.

Kdor je krščen, namreč sprejme njegov križ, prek katerega je Kristus vstal od mrtvih. Torej, če je Kristus vstal od mrtvih, pomeni, da smo s prejemom zakramentov vstali od mrtvih tudi mi. To pomeni, da že imamo izkušnjo vstajenja in nam zato ni treba čakati na smrt, da bi se šele takrat prepričali, ali obstaja posmrtno življenje ali ne.

Evharistija nas popelje v polnost vstajenjskega življenja

Vrhunec krščanskega življenja, kjer doživljamo izkušnjo vstajenja, je evharistija ali sveta maša. S krstom in birmo sprejmemo vstajenjsko življenje, pri evharistiji pa ga v polnosti doživljamo. Ko po duhovnikovi odslovitvi odidemo v vsakdanje življenje, prinašamo ljudem in svetu vstajenjsko življenje, s katerim smo se okrepili pri evharistiji.

Tako lahko rečemo, da je vstajenje izhodišče in cilj krščanskega življenja. Izhodišče je izkušnja vstajenja, ki jo doživimo pri vsaki sveti maši, cilj pa je naše vsakdanje življenje, v katerem je posvečen vsak naš trenutek, vse naše delo in vsi naši medsebojni odnosi.

Prepustimo se Božji iznajdljivosti

Na tem mestu se lahko kristjani vprašamo, ali zares prinašamo v svet odrešenje, ki je sad življenja v Gospodovem vstajenju? Morda bomo letos rekli, da tega ne moremo  storiti, ker nismo v živo navzoči pri velikonočnih bogoslužjih. Ne bojmo se in prepustimo iznajdljivost Gospodu.

Gospod je vsemogočen in lahko zato premaga tudi fizične ovire.
Gospod je vsemogočen in lahko zato premaga tudi fizične ovire.
Vir slike: Pixabay

Gospod je vsemogočen in lahko zato premaga tudi fizične ovire. Zato je lahko velikonočno bogoslužje prek televizije, radia ali spleta prav tako globoko in doživeto, kot bi bilo pri bogoslužju v cerkvi. Ni toliko pomembno, kje se dejansko fizično nahajamo, ampak je pomembnejše, po čem hrepeni naše srce.

Če hrepeni po Božjem življenju, ki ga prinaša Jezus Kristus s svojim vstajenjskim odrešenjem, potem je to največ, kar lahko naredimo sebi in svojim za veliko noč. Zato naj nas ne skrbi toliko, kako bomo pripravili velikonočni zajtrk ali kosilo, ampak naj nam bo na prvem mestu hrepenenje po svobodi, ki jo prinaša vstali Gospod.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice