Naziv Klepca tedna so si prislužile trgovke in trgovci

Včasih sta nasmeh in prijazna beseda vse, kar potrebujemo, da je naš dan lepši. V tempu, ki ga imamo v zadnjem letu, ter v ozračju, ki mu vladata le napetost in nekakšen občutek utesnjenosti, dostikrat pozabimo na ta nasmeh in prijazno besedo. Kljub temu so okoli nas ljudje, ki niso pozabili na to in se vsak dan trudijo, da vsaj nekomu polepšajo dan, uro ali minuto.

S tem namenom smo se v Slovencu odločili, da bomo vsak teden izbrali Klepca tedna, osebo, osebe, ki s svojo nesebičnostjo vsak dan skrbijo za to, da je drugim lepo ali lepše. Prejšnji teden si je ta naziv prislužila naj tršica Nina Jelen, ta teden pa ste ta naziv podelili trgovkam in trgovcem.

Kako nominirati in glasovati za Klepca tedna?

Vsak teden do petka do 12. ure v uredništvu (urednistvo@slovenec.org) zbiramo vaše prijave za Klepca tedna. Vse, kar morate narediti, je, da na elektronski naslov uredništva pošljete ime nominiranca in obrazložitev, zakaj menite, da si ta oseba ali skupina zasluži naziv Klepca tedna. Nove predloge zbiramo do petka, 9. aprila 2021, do 12. ure.

Od petka do nedelje potem za zbrane predloge glasujete v anketi na spletni strani Slovenca. Povezavo boste našli tudi na naši Facebook strani in Twitter računu.

V nedeljo popoldan se glasovanje zaključi, mi pa razglasimo osebo, skupino, ki si je zaslužila naziv Klepec tedna. Zaradi praznikov smo tokrat to storili danes.

Zakaj trgovke in trgovci?

V zadnjem letu je upravičeno v ospredju zdravstveno osebje, a v prvi »bojni liniji« so bili tudi trgovci in trgovke. Čeravno se mnogim zdijo čisto samoumevni, pa le redki vedo, kaj vse se skriva za njihovim delom. Večina si predstavlja, da je njihovo delo zgolj to, da poskenirajo izdelek, računalnik potem sam vse sešteje, oni nam potem vzamejo denar in to je to. Nič kaj napornega.

Police pa napolni kdo? Za svežo zelenjavo in sadje, meso in pečene izdelke poskrbi kdo? Nekdo mora na koncu zaključiti blagajno? Vse to in še več počnejo in so počeli, da smo mi brez težav lahko mirno kupovali, se zgražali, bentili in smo bili včasih nesramni.

Trgovke in trgovci so za marsikoga tudi psihologi ali edina oseba, s katero je tisti dan kdo spregovoril. Odporni morajo biti na vse naše napade, žaljivke, zgražanja ter kritiziranja vlade in vsega živega. Kljub vsemu pa od njih pričakujemo, da so nasmejani, prijazni in hitri. Mogoče bi vse to bilo izvedljivo, če bi bile trgovke in trgovci roboti, a so ljudje.

Tudi oni imajo doma otroke, moža, stare starše. Tudi oni so po naporni službi morali pomagati otrokom pri šolskih zadevah, četudi niso čutili več svojega telesa. Tudi oni se zdaj ukvarjajo s tem, da nimajo kam dati otrok. Tudi oni se jezijo nad maskami in ukrepi. Tudi njim gre na živce, ko morajo vedno znova razlagati, da v trgovini ne sme biti 20 oseb, če jih je v skladu s priporočili in vladnimi ukrepi lahko zgolj 10. Tudi oni zgubljajo živce, ko morajo vedno znova težiti ljudem, da morajo nositi maske, si razkuževati roke in držati varnostno razdaljo.

Konec koncev tudi oni dnevno tvegajo, da se bo našel nekdo, ki bo imel tisti dan vsega čez glavo in bo opozorilo ali prošnja trgovke ali trgovca tista kaplja čez rob, da se bo zatekel k nasilju.

Mogoče je delo trgovk in trgovcev res spregledano, a ne pri nas, zato smo jim lahko iz srca hvaležni, da vztrajajo, da se vsak dan trudijo, da lahko imamo potrošniki tisoč in eno kaprico. Hvaležni smo jim lahko, da kljub zmedi, napetosti, splošnemu nezadovoljstvu mnogi ostanejo nasmejani, se včasih pošalijo in si vzamejo čas, tistih nekaj minut za same in osamljene.