Naprej na vsebino

Prvi plebiscit za samostojno Slovenijo

8. aprila 1990 smo se Slovenci prvič v zgodovini večinsko opredelili za program demokratične in samostojne slovenske države. Tega dne so namreč potekale prve (omejeno) demokratične volitve po letu 1938, na katerih je slavila svetovnonazorsko raznolika koalicija Demos z jasnim programom za osamosvojitev Republike Slovenije.

Tisti čas je bil v mnogočem edinstven in neponovljiv, kot je (upajmo) neponovljiva demokratizacija in osamosvojitev Slovenije. V pomladnem demokratičnem vrenju so se dogajale za današnje politične razmere povsem nepredstavljive geste sodelovanja in žrtvovanja lastnih interesov za višje cilje.

Preberite tudi:

Slovenija 1990 – največja prelomnica v njeni zgodovini

Kmetje in osamosvajanje Slovenije

SKZ je pomagala pri ustanavljanju drugih političnih strank

Slovenska kmečka zveza (SKZ), ki je 12. maja 1988 nastala kot prva demokratična politična organizacija po drugi svetovni vojni in je bila tudi zaradi svoje stanovsko kmečke usmerjenosti dobro organizirana po vsej državi, je pomagala pri snovanju (na volitvah konkurenčnih) novonastajajočih demokratičnih organizacij in jim pomagala postavljati lokalne odbore po republiki.

Med seboj so si seveda pomagala tudi ostala demokratična gibanja, ki so sestavila Demosovo vlado:

  • Slovenska  demokratična zveza – SDZ (ustanovljena 11. januarja. 1989)
  • Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS – ustanovljena 16. februarja 1989), danes SDS
  • Slovensko krščansko socialno gibanje (SKSG – ustanovljeno 10. marca 1989), kasneje Slovenski krščanski demokrati (SKD)
  • Zeleni Slovenije (ZS – ustanovljeni 11. junija 1989)
  • Slovenska obrtniška stranka (SOS), kasneje Liberalna stranka (LS) – ustanovljena 27. decembra 1989.
Opozicijska koalicija Demos  je prejela 54,8 odstotka glasov volivcev.
Opozicijska koalicija Demos je prejela 54,8 odstotka glasov volivcev.

Zavest pomena osamosvajanja je bila močnejša od nasprotujočih si pogledov

V demokratizaciji Slovenije in njenem osamosvajanju so predstavniki novih gibanj videli tolikšen pomen, da so lahko presegli povsem nasprotne poglede v tako rekoč vsem drugem in oblikovali enotno predvolilno koalicijo. Si predstavljate, da bi danes v predvolilni koaliciji nastopila Dušan Plut in Janez Janša!?

V predvolilni koaliciji so se načelno dogovorili, da bo vlado vodil tisti, ki bo znotraj koalicije na volitvah v Družbenopolitični zbor prejel največ glasov. Dasiravno se je pričakovalo, da bo v tem smislu zmagovita SDZ in je bila zmaga SKD presenečenje, so se vsi držali dogovorjenega. »Zmagovalec« Lojze Peterle je kljub temu, da je povsem legitimno pripadalo njemu, mesto premiera ponudil po lastnem prepričanju primernejšemu Jožetu Pučniku, čemur ni nihče iz koalicije nasprotoval, čeprav je slednji prihajal iz stranke, ki je dosegla šele peti rezultat znotraj koalicije.

Pri kadrovanju je imela ustreznost posameznika prednost pred politično pripadnostjo

Za današnji čas nerazumljiva je bila tudi razporeditev ministrskih in drugih kadrovskih položajev. Ni bilo običajnega razreza na podlagi volilnega uspeha, prednost je imela ustreznost posameznika za zadano nalogo, ne glede na politično pripadnost. SKZ – Ljudska stranka je imela v tedanji trizbornični Skupščini daleč največ poslancev, v Demosovo vlado je dala le enega ministra – Jožeta Osterca.

Danes, upamo, na srečo ne stojimo pred tako usodnimi odločitvami, kot v letu 1990 in 1991, pa vendar se boste najbrž strinjali, da bi bilo nam vsem bolje, ko bi se današnji politiki vsaj kdaj pa kdaj zgledovali po tistem začetnem demosovskem zanosu, ko sta osebni ego in ozka strankarska korist odstopila prednost skupnemu dobremu slovenske skupnosti.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice