Slovenija 1990 – največja prelomnica v njeni zgodovini

Leta 1990 je bil slovenski narod pred največjo prelomnico v svoji več kot tisoč let dolgi zgodovini. Prve demokratične volitve, ki so potekale 8. aprila, so podale odgovor na dve vprašanji: ali želimo prekiniti s politiko komunističnega totalitarizma ter, ali želimo živeti v samostojni in neodvisni državi?
Preberite tudi:
Trideset let od usodnega »da« za Slovenijo
Nove demokratične sile so začele utirati pot v samostojnost
Res je, da smo se za samostojnost in neodvisnost Slovenci odločili na plebiscitu 23. decembra, ob koncu leta 1990, vendar so nove demokratične sile, združene v koaliciji Demos že pred tem napovedovale, da je njihov temeljni program izhod iz Jugoslavije in ustanovitev nove države Republike Slovenije.
Ko govorimo o razvoju dogodkov, ki so pripeljali do slovenske državnosti, lahko o tem govorimo samo v kolikor upoštevamo nastanek novih demokratičnih sil. Res je, da so k plebiscitu podale soglasje tudi politične stranke, ki so izšle iz starega socialističnega sistema, vendar gre pri njih v glavnem za potrditev iz preračunljivosti, ker v nasprotnem primeru ne bi imele možnosti preživetja.

Vir slike: Tviter
Ideje o samostojnosti so postajale vedno volj žive
Dogodki, ki so bistveno vplivali na dogajanje v letu 1990 so se odvijali predvsem v drugi polovici osemdesetih let in so bili odgovor na vse bolj zaostreno politično in ekonomsko krizo v Jugoslaviji. Tako se je predvsem od leta 1986 dalje med ljudstvom krepila ideja o samostojni Sloveniji.
Prvipravni akt, ki je javno objavil ideje o slovenski državnosti, je bil zapisan v znameniti 57. številki Nove revije, leta 1987. V njej je šestnajst avtorjev začrtalo programske smernice slovenskega osamosvajanja. Temelj njihovega programa je bilo zavzemanje za samostojnost in demokratizacijo, kar je izhajalo iz neznosnega položaja v Jugoslaviji.
V konfliktu z JLA se je rodila Majniška deklaracija
V središču leta 1988 je bil proces proti četverici (Janša, Borštner, Tasić, Zavrl), ki je predstavljal vrhunec konflikta med slovensko družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado (JLA). JLA je imela vedno večjo politično moč, zato je bila tudi največji nasprotnik demokratičnih procesov, ki so se takrat dogajali po Jugoslaviji.
Končni rezultat procesa proti četverici je bil v tem, da je slovenski narod še bolj zahrepenel po svobodi, saj se je želel osvoboditi vse večjega pritiska, ki ga je bil deležen zlasti s strani JLA. Vse to je pripeljalo do znamenite majniške deklaracije, leta 1989.
Deklaracijo so objavile takratne na novoustanovljene politične stranke in z njo zahtevale suvereno državo slovenskega naroda.

Vir slike: Policija
Slovenska kmečka zveza začne dejavno delati v smeri samostojnosti
Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je odločilno vlogo pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije odigrala Slovenska kmečka zveza (SKZ), ki je bila tudi prva nova demokratična stranka v takratni Socialistični republiki Sloveniji. Na pobudo Franca Zagožna in Emila Erjavca sta k sodelovanju povabila kmeta iz Črešnjevca Ivana Pučnika in Ivana Omana iz Zminca v Poljanski dolini.
SKZ je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988 v dvorani hotela Union v Ljubljani. To je bila javna kmečka tribuna z naslovom »Ali mora kmet zares le ubogati«. Vodenje SKZ je prevzel Ivan Oman. Dogodek v unionski dvorani je sprožil nadaljnjo demokratizacijo, ki je povzročila ustanovitev novih političnih strank.
Demokratične sile se združijo v koalicijo Demos
Leta 1989 so bile ustanovljene še preostale nove demokratične sile – Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Zeleni Slovenije in Slovenska obrtniška stranka. Te stranke so 4. decembra 1989 podpisale dogovor o sodelovanju in se združile v koalicijo z imenom Demokratična opozicija – Demos.
Šele od ustanovitve Demosa dalje lahko govorimo o vlogi njenega predsednika Jožeta Pučnika. Prvotno je bil namreč za predsednika predlagan Ivan Oman, ki so ga na to mesto predlagali krščanski demokrati. Na predlog Slovenske demokratične zveze je bil za predsednika izvoljen Jože Pučnik, ki se je po Omanovih navedbah tega mesta zelo razveselil.
Skupščina razpiše prve demokratične volitve
Konec leta 1989 je takratna slovenska Skupščina za 8. april 1990 razpisala prve demokratične volitve. Od takrat dalje je potekala tudi prva demokratična volilna kampanja. Ob volitvah za delegate Skupščine so potekale tudi volitve za predsednika predsedstva Slovenije in volitve za člane predsedstva.
Pred tem je skupščina sprejela ustavni amandma, v katerem se iz naziva Socialistična republika Slovenija črta beseda »socialistična«. S tem je Slovenija uradno nakazala, da želi prekiniti s totalitarno preteklostjo in po drugi strani začeti z demokratizacijo. Na to so se začele pripravljati tudi stare politične sile iz katerih so nastale tri nove stranke.
Stare politične sile so se spretno znale prilagoditi procesu demokratizacije
Zvezka komunistov je nazivu dodala ime Stranka demokratične prenove, Socialistična zveza delovnega ljudstva je postala socialistična stranka, Zveza socialistične mladine pa je na prvih volitvah še nastopala s starim imenom, kasneje je iz nje izšla Liberalna demokracija Slovenije.
Stare sile so si spretno nadele naziv demokratičnosti in hkrati tudi spretno dajale vtis, da želijo Slovenijo popeljati na pot demokracije in neodvisnosti. Ta manever jim je v veliki meri uspel, kar se je uresničilo predvsem z zmago Milana Kučana v tekmi za predsednika predsedstva.

Vir slike: Tviter
Predsedstvo je pripadlo starim silam, vlada pa novim
Nekoliko manj so se po njihovih načrtih izšle volitve v skupščino, saj je večino osvojila koalicija Demos. Tako lahko rečemo, da se je slovenski narod na prvih demokratičnih volitvah za demokratizacijo odločil le delno. Oblast so prevzele nove demokratične sile, medtem ko je položaj predsednika predsedstva osvojil kandidat starih političnih sil.
Tudi v sami koaliciji Demos je prišlo do presenečenja, saj ni nihče pričakoval, da bodo največ glasov osvojili Slovenski krščanski demokrati. Dogovor znotraj Demosa je bil, da bo krmilo vlade, oz. takratnega izvršnega sveta, prevzel predsednik tiste stranke znotraj Demosa, ki bo osvojila največ glasov. Tako je po tem ključu postal prvi predsednik demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.
Razorožitev Teritorialne obrambe s pomočjo starih političnih sil
Nova vlada je prevzela krmilo 16. maja. Njena prva naloga je bila izvedba osamosvojitve Slovenije. Prva preizkušnja, s katero se je nova vlada soočila je bila razorožitev Teritorialne obrambe s strani JLA. JLA je z razorožitveno akcijo počakala do nastopa nove vlade, po vsej verjetnosti zato, da ne bi bile v to neposredno vpletene stare politične sile.
Kljub odkritim in dejavnim grožnjam s strani JLA je nova slovenska oblast uresničevala predvsem dva projekta: ustanovitev slovenske vojske in osamosvojitev Slovenije. 17. decembra je bila v Kočevski Reki prvič postrojena specialna enota slovenske vojske MORIS. Tega dne je Lojze Peterle izrekel znameniti stavek, da je to »dan, ko je zadišalo po slovenski vojski«.
Pogajanja glede pravnomočnosti plebiscitnega rezultata
Na videz enotna slovenska politika je bila v času, ko je bilo potrebo odločati o nadaljnji poti Slovenije, precej razklana. Za razliko od današnjega časa, ko se razklanost kaže odkrito, je bila takrat, zaradi slovenske javnosti, ki je bila naklonjena osamosvojitvi, prikrita.
To se je kazalo predvsem v pripravah na plebiscit, kateremu so stare sile nasprotovale. To se je kazalo predvsem v določitvi kvoruma za njegov uspeh. Demos je predlagal, da bi bila za uspeh plebiscita dovolj že navadna večina, medtem ko so Školčevi liberalci predlagali najprej celo tri četrtine glasov.

Vir slike: Tviter
Plebiscit je uspel s prepričljivim rezultatom
Končno je zmagal kompromis, v katerem so se dogovorili, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojnost Slovenije glasovalo več ko polovica vseh volilnih upravičencev. Kljub temu da je marsikdo računal na nizko volilno udeležbo zaradi zime in snega, a se to ni zgodilo.
Plebiscita se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev. Za samostojno in neodvisno državo je glasovalo 88,2 % vseh volivcev, oz. 95 % tistih, ki so se udeležili volitev. Vidimo lahko, da bi plebiscit uspel kljub temu da bi morebiti obveljal prvotni predlog Školjčevih liberalcev o treh četrtinah vseh, ki se bi udeležili plebiscita.
Pot v samostojnost je bila dokončno začrtana
Tako je bila 26. decembra, ko je skupščina uradno razglasila rezultate plebiscita, s strani slovenskega naroda slovenskim oblastem tudi uradno naložena obveza, da dokončno izpelje osamosvojitev Slovenije. Zakon o plebiscitu, ki je bil sprejet 6. decembra 1990, je narekoval, da mora skupščina v primeru pozitivnega izida plebiscita, izpeljati osamosvojitev Slovenije v šestih mesecih.
Z razglasitvijo plebiscitnih rezultatov se je tako končalo obdobje, v katerem smo Slovenci prešli od želje po lastni državi do njenega dejavnega uresničevanja. Leto 1990 je tako pomenil temeljni mejnik, kjer smo se Slovenci poslavljali tisočletne odvisnosti od različnih tujih oblastnikov in stopili na pot popolne samostojnosti in neodvisnosti.