Naprej na vsebino

V vesolju bili že štirje astronavti s slovenskimi koreninami

12. aprila praznujemo mednarodni dan vesoljskih poletov. Ali veste, kaj se je zgodilo na ta dan leta 1961 in kdo so štirje astronavti s slovenskimi koreninami?

12. april je mednarodni dan vesoljskih poletov s posadko. Praznujemo ga od leta 2011, ko ga je Organizacija združenih narodov razglasila na dan obletnice velikega dosežka na področju človekovega približevanja vesolju. 12. aprila 1961 je sovjetski kozmonavt Jurij Aleksejevič Gagarin postal prvi človek v odprtem vesolju.

Preberite tudi:

Tudi če zunaj zemeljska bitja obstajajo, jih ne moremo kontaktirati

10 tehnoloških trendov, ki bodo v 2020 vplivali na naše življenje

Jurij Gagarin je bil prvi človek v vesolju.
Jurij Gagarin je bil prvi človek v vesolju.
Vir slike: Žurnal24.si

Prvi kandidat za vesoljski polet je preživel izstrelitev, obkrožil naš planet in se srečno vrnil nazaj na Zemljo. Njegov polet je trajal 108 minut, v breztežnem stanju pa je preživel 70 minut. Izstrelili so ga v kapsuli na 43 ton težki in več kot 30 metrov visoki raketi, pristal pa je s padalom sredi stepe. Dosežek ruskih kozmonavtov je pomenil začetek dobe tesnejšega stika med človekom in vesoljem ter odkril razvijajoče se zmogljivosti moderne znanosti.

Hladna vojna je bila eno glavnih gonil človeškega osvajanja vesolja v 20. stoletju. Prvi vesoljski dosežki pripadajo sovjetom, a ameriški vesoljski raziskovalci so jih naglo dohajali ali celo prehitevali. Čeprav danes slavimo predvsem pomembnost vesoljskih poletov pri širjenju človekovega obzorja in večanju njegove moči v vesoljskem prostoru, je treba omeniti, da so vesoljski poleti v 20. stoletju predstavljali tudi tiho grožnjo človeštvu.

Vesoljske odprave ameriških astronavtov in sovjetskih kozmonavtov so se razvijale z roko v roki z jedrskim orožjem, podžigale njihov konflikt in služile simbolizaciji moči Združenih držav Amerike na eni in Sovjetske zveze na drugi strani – držav, katerih vselej pretečega oboroženega konflikta se je balo vso človeštvo.

Mednarodni dan vesoljskih poletov opozarja, da je vesolje domena vsega človeštva, in da je namenjeno miroljubnemu sodelovanju.

Lajka, prva astronavtka.
Lajka, prva astronavtka.
Vir slike: Vecer.com

Sputnik I, izstreljen 5. oktobra 1957, velja za prvi satelit, ki je bil poslan z Zemlje v vesolje. Sputnik I je odprl nove poti za raziskovanje vesolja. Le mesec dni kasneje, 3. novembra 1957, se je na Sputniku II na enosmerno pot v vesolje morala podati psička Lajka, ki je bila prvo živo bitje v vesolju, obenem pa tudi prvo umrlo zemeljsko bitje v vesolju.

Lajka pa ni bila edina psička, ki je bila ubita zaradi človeškega raziskovanja vesolja. Prva ženska v vesolju je bila Valentina Vladimirovna Tereškova, ki je 16. junija 1963 obletela Zemljo.

Ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin »Buzz« Aldrin sta z vesoljskim plovilom Apollo 11 priletela na Luno in prvič stopila na Zemljin satelit, 20. julija 1969. Vseh šest ameriških misij »Apollo«, izvedenih med letoma 1969 in 1972, je omogočilo pristanek dvanajstih ameriških astronavtov na Luni.

17. julija 1975 je bil izveden prvi skupni rusko-ameriški vesoljski polet, ki je postal prva internacionalna človeška misija v vesolju.

Astronavti s slovenskimi koreninami

Ronald Šega, sin slovenskih izseljencev in rojen leta 1952 v Ohiu, po očetovi strani izhaja iz Loškega Potoka. Del NASE je postal leta 1991, njegova prva misija, izvedena leta 1994, pa je bila prva skupna ameriško-ruska misija z raketoplanom, ki je v orbiti izvajala razne vesoljske eksperimente. Dve leti kasneje je sodeloval v tretji misiji, v kateri se je raketoplan priključil na rusko vesoljsko postajo Mir. V vesolju je bil skupaj 17 dni.

Ronald Šega, astronavt s slovenskimi koreninami.
Ronald Šega, astronavt s slovenskimi koreninami.
Vir slike: Siol.net

Jerry Linenger, rojen leta 1955 v Michiganu, ima slovenske korenine po materini strani. Njegovi predniki so se v ZDA preselili iz Tržiča oz. Radovljice. Član NASE je od leta 1992, njegov prvi vesoljski polet je bil izveden leta 1994. V vesolju je bil skoraj 14 dni. Po urjenju v ruskem vesoljskem centru je leta 1997 poletel do ruske vesoljske postaje Mir, kjer je prebil kar 132 dni.

Sunita Williams, rojena leta 1965 v Ohiu, ima mamo slovenskega in očeta indijskega porekla. NASINA astronavtka je postala leta 1998, v vesolje pa je poletela leta 2006 ter tam preživela kar 192 dni, kar je bil tedaj ženski rekord. Leta 2012 je v vesolju preživela štiri mesece in sedemkrat zapustila Mednarodno vesoljsko postajo ter se več kot 50 ur sprehajala po vesolju. Med prvo misijo je postala prvi človek, ki je v vesolju pretekel maraton, med drugo pa je prva opravila vesoljski triatlon.

Astronavt Randy Bresnik rojen leta 1967 v Kentuckyju, je imel prababico iz Ljubnega ob Savinji, pradedka pa iz Luč. Prvič je v vesolje letel leta 2009, drugič pa leta 2017, ko se je z ruskim Sojuzom podal na petmesečno bivanje na Mednarodni vesoljski postaji.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice