Naprej na vsebino

Ali se je deflacija zaradi pandemije vrnila v Evropo?

Za trenutne negativne stopnje inflacije so krivi začasni dejavniki, a nizka inflacija naj bi obrestne mere v prihodnjih letih ohranjala na zelo nizki ravni. November leta 2020 je bil že četrti mesec zapored, ko je bila glavna inflacija za evroobmočje – z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP) – negativna. Odziv na pandemijo je povzročil najhujši gospodarski šok po drugi svetovni vojni.

Tudi po poletnem okrevanju rasti večina držav članic v primerjavi s koncem lanskega leta kaže primanjkljaj BDP, ki je večji od globin svetovne finančne krize. To je vzbudilo strah, da se bo deflacija vrnila, in ta trenutno predstavlja večjo nevarnost kot leta 2009 ali 2015, saj se zdi, da je denarna politika blizu meja svoje zmogljivosti.

Preberite tudi:

Inflacija v Sloveniji je prenizka

Inflacija – kaj jo povzroča in kako se jo nadzoruje?

S ponovno uvedbo omejitev gibanja za zmanjšanje širjenja okužb, je gospodarstvo ponovno upadlo v zadnjem četrtletju leta 2020 in v začetku leta 2021. To je povečalo presežne rezervne zmogljivosti v denarni uniji in deflacija je povečala svoje pritiske.

Deflacija.
Deflacija.
Vir slike: Geralt, Pixabay

Deflacija in zaskrbljujoči trendi konec leta 2020

Zaskrbljenost vlagateljev izhaja iz nizkih stopenj inflacije v zadnjem desetletju, skupaj z dvema opaznima obdobjema padanja cen. Deflacija leta 2009 je bila razmeroma kratkotrajna, vendar je bilo obdobje po krizi državnega dolga hujše. Z obrestnimi merami blizu ničle je Evropska centralna banka (ECB) prvič začela odkupovati sredstva. Vendar je za monetarno unijo zaskrbljujoče obdobje trajalo približno tri leta.

S koncem leta 2020 je bila inflacija v Nemčiji, Španiji in Italiji negativna, v Franciji pa tik nad ničlo. Strah, da je z obrestnimi merami, ki so že pod ničlo, sposobnost ECB za dvig inflacije omejena, je vse bolj resničen. Strokovnjaki opozarjajo tudi, da več kazalnikov kaže na to, da bo deflacija naraščala.

Indeks ranljivosti in deflacija

Za boljšo oceno tveganja v evroobmočju, Mednarodni denarni sklad (MDS) opravlja analize, ki napovedujejo kakšna bo deflacija v prihodnje. Njihove raziskave skušajo izmeriti in označiti kakšna bo deflacija in kakšno je tveganje za obdobje dveh let.

Kazalnik ranljivosti in deflacija se analizira s preprosto sestavljenim kazalnikom, ki povzema, ali je kritično število makro spremenljivk doseglo raven, ki bi bila zaskrbljujoča. Ti kazalniki vključujejo inflacijo, merila prostih zmogljivosti, uspešnost trga lastniških vrednostnih papirjev, obnašanje posojil in dejanske efektivne devizne tečaje.

Konec leta 2019 je skupni rezultat evroobmočja nakazoval minimalno tveganje deflacije, čeprav je Italija kazala zmerno tveganje. Španija in Francija sta bili izpostavljeni nizkemu tveganju. Zadnji podatki za tretje četrtletje leta 2020 so pokazali, da se je tveganje deflacije v evroobmočju zvišalo na zmerno raven, visoko pa je tudi za Italijo, Francijo in Španijo. Za primerjavo je tveganje deflacije na Japonskem ostalo na zmernih ravneh, medtem ko se je tveganje za Združeno kraljestvo in ZDA prav tako povečalo z minimalnega na zmerno.

Glede na to, da je inflacija že negativna za agregat euroobmočja, zgornja analiza resnično označuje tveganje, da bo deflacija trajala daljše obdobje. Kazalnik ranljivosti za deflacijo je dobro napovedal pojav leta 2014, zato ga je treba upoštevati. Vendar je treba upoštevati še druge dejavnike, ki nakazujejo, da bo deflacija morda kratkotrajna.

Deflacija zaradi znižanja davkov?

Davčna politika pogosto vpliva na skupno inflacijo. Seveda varčevanje običajno znižuje povpraševanje in pritiske na cene, medtem ko lahko fiskalne spodbude povečajo povpraševanje in zvišajo cene. V tem primeru je poudarek na izkrivljanju, ki ga povzročajo začasne spremembe, ki neposredno vplivajo na cene. Spremembe davka na dodano vrednost (DDV) povzročajo enkratne skoke ali padce, ki se včasih pozneje odpravijo.

V okviru vladnih prizadevanj za spodbujanje povpraševanja smo videli, da je v letu 2020 več držav uporabljalo začasno znižanje davkov, kar je izkrivilo inflacijske podatke njihovih držav. Najbolj opazna je bila Nemčija, kjer je bila njena glavna stopnja DDV znižana z 19 % na 16 %, znižana stopnja pa se je znižala s 7 % na 5 % od 1. julija do 31. decembra 2020. Sprememba je povzročila, da je stopnja inflacije HICP v Nemčiji padla z 0,9 % na nič med junijem in julijem.

Ker je večina davčnih sprememb začasne narave, se bo deflacija močno zmanjšala, ko se DDV vrne na prejšnje ravni. Zanimivo je, da nemška podjetja vsega znižanja DDV niso prenesla na kupce. To kaže na to, da so bila ta podjetja dovolj prepričana v svojo cenovno moč, da so učinkovito zvišala svojo ceno brez DDV – pozitiven znak za tiste, ki jih skrbi deflacija.

Mednarodni denarni sklad analizira kakšna bo deflacija.
Mednarodni denarni sklad analizira kakšna bo deflacija.
Vir slike: Pixabay

Deflacija in posledice za denarno politiko

Zgovorno je bilo, ko se je ECB konec leta 2020 le odločila, da bo svoj program kvantitativnega sproščanja za oživitev gospodarstva povečala za 500 milijard evrov. Čeprav je ECB izpolnila soglasna pričakovanja ekonomistov, je razočarala trge, saj so se donosnosti državnih obveznic povečale (cene so padle) in evro okrepil glede na ameriški dolar. Zdi se, da je upravni svet želel zagotoviti zadostno podporo, dokler se sredstva iz sklada EU za oživitev ne bodo razdelila v drugi polovici leta 2021.

Strokovnjaki so prepričani, da se bo v letu 2021 deflacija znižala oziroma inflacija okrepila do te mere, da se bo strah pred deflacijo zmanjšal. Glede na opozorilo indeksa ranljivosti za deflacijo pa previdnost verjetno še vedno obstaja. Dejanske napovedi ECB glede inflacije v letu 2021 so, da se bo deflacija zmanjšala, vendar ne do cilja inflacije »blizu in manj kot 2 %«. To kaže na to, da bi lahko konec leta 2021 prišlo do več denarnih spodbud, vendar vsaj vlagatelji dve ali tri leta ne bi smeli pričakovati nobenega pomembnega dviga obrestnih mer.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice