Pred 100 leti v Slovencu
Za vas imamo tudi ta petek pripravljen zanimiv povzetek zapisov v Slovencu pred 100 leti o vsakdanjem življenju.
Podaljšanje delovnega časa
Ministrstvo za socialno politiko je izdalo odredbo, ki je določala, da se lahko v manjših obrtnih delavnicah podaljša delovni čas na 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko. Kot majhna obrtna delavnica se je razumelo samostojno podjetje, v katerem se ne uporablja elementarna moč (parna, vodna, električna…), ampak je delo izključno ročno. Poleg tega v majhni obrtni delavnici ne sme biti zaposlenih več kot pet delavcev ter ne sme biti del večjega podjetja.
Preberite tudi:
Vprašanje krošnjarjenja
Približeval se je začetek trgovskih pogajanj z Italijo, zato je bil podan tudi predlog, da se slovenskim krošnjarjem zagotovi prosto krošnjarjenje po italijanskem ozemlju, posebno okupiranem, saj so tam že desetletja zahajali slovenski ljudje z izdelki domače obrti – »suho robo« in lončarskimi izdelki.
Zapisano je še bilo, da je vprašanje krošnjarjenja življenjskega pomena za tisoče kočevskih družin.
Dodatek na luksuzne vlake
Uvedli so potniško tarifo na vožnjo z luksuznim vlakom. Luksuzni vlak je pomenil vse vlake, kateri so sestavljeni izključno iz spalnih, jedilnih in salonskih vagonov oziroma iz vagonov 1. razreda. Poleg rednega zneska za vozovnico, je bilo potrebno doplačati še 25 % dodatka tako na prevoz oseb kot na prevoz prtljage.
Prodaja žganja
Po približno enem letu se je končala prepoved točenja in prodaje žganih pijač – žganje, liker, rum, konjak… Ostala pa je prepoved, ki je bila v veljavi že od leta 1919, ki je prepovedovala točiti in prodajati alkoholne pijače vsak teden od sobote, od 18. ure do ponedeljka do 11. ure.
Članek se je zaključil s stavkom: »Toliko v vednost interesentom, ki bi v slučaju prestopka te naredbe lahko zapadli v kazen od 100 do 1000 K oziroma v izgubo koncesije.«
»Pogled na Ljubljano«
V časopisu je bil objavljen tudi zapis: »Bela Ljubljana, prestolica Slovenije, bi ob suhem vremenu bolj zaslužila priimek prašna Ljubljana, ob deževju pa blatna Ljubljana.
Kadar potegne veter, si zavit v goste oblake prahu, da komaj dihaš, kadar pa dežuje, pa iščejo pasanti v nekaterih ulicah veže, da jih ne oškropi voz ali avtomobil.
V tem oziru je Ljubljana naravnost idealno zanemarjena in daleč, daleč zaostaja za manjšimi mesti, kakor sta Maribor in Celje. Kakšen neugoden vtis dobi tujec, ko stopi iz vestibula Glavnega kolodvora v Blatno vas oziroma Prašno vas.«
Berač ali »agitator«?
Zaradi beračenja je v tistem času policija zaprla nekega človeka, prepovedali pa so mu tudi povratek v Ljubljano. Nedolgo za tem, pa se je izvedelo, da je ta berač v neki gostilni živahno razlagal, da je odposlan s strani komunistov iz Zagreba, da organizira ljudstvo v Jugoslaviji.
»Orožje imamo že pripravljeno, da se bomo borili proti Jugoslaviji. V vsaki gostilni na Kranjskem imamo 10 do 12 oseb, katere organizirajo. Civilizirano ljudstvo imamo še posebej. Mi ne bomo propadli!«
Dodano je še bilo, da je plačal račun za celo mizo, za katero je sedel.