Naprej na vsebino

Veriga ostala, le dovolj dolga bo morala biti

Vlada je v sredo potrdila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, ki je bil oblikovan v okviru medresorske delovne skupine, ki jo je imenovala Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V delovni skupini so sodelovali predstavniki različnih resorjev in predstavniki lokalnih skupnosti.

Kot je povedal minister Podgoršek, se je zakon sprejemal vrsto let, zadnjega pol leta je potekalo intenzivno usklajevanje z društvi, političnimi strankami in nevladnimi organizaciji. V zakonu je tako veliko kompromisnih rešitev, saj so se trudili upoštevati čim več prejetih pobud, kar pa najverjetneje ni bilo enostavno.

Osnovni Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ki je v uporabi še danes, je bil sprejet decembra 1999 in je do danes doživel kar nekaj (čeprav večinoma manjših) dopolnitev. Zadnja dopolnitev je bila sprejeta lansko leto, ko so živali končno dobile status čutečih bitij.

Kompromisi na področju zaščite živali so težka naloga

Da ni bilo enostavno, se pravzaprav lahko prepričamo že, če preberemo le nekaj prvih komentarjev pod objavami o predlogu zakona o spremembah. V uvajanje odgovornega lastništva mačk za zmanjševanje števila zapuščenih mačk ni zajeto obvezno čipiranje, obvezna sterilizacija/kastracija ter financiranje posegov sterilizacij/kastracij mačk, na kar so opozarjali predvsem v zavetiščih.

Oglasili so se tudi ljubitelji eksotičnih tujerodnih živali, ki trdijo, da njih nihče ni nič vprašal. Na eni strani se ljudje, ki niso naklonjeni psom, pritožujejo, da bo z omejevanjem privezovanja in večjimi »pravicami« živali še več prosto tekajočih psov, ki bodo še bolj ogrožali njihovo varnost, po drugi strani se ljubitelji psov in društva za zaščito živali zgražajo nad tem, da je v izjemnih primerih (na kmetijah in v kolikor je veriga dovolj dolga in nameščena v skladu s predpisi) pse še možno privezovati, prizadevala so si namreč za popolno prepoved verig.

Da je težko zadovoljiti pričakovanja vseh, je sicer moč sklepati tudi, če se le bežno spomnimo komentarjev javnosti v primeru nesrečne deklice, ki je zaradi poškodb pri neprevidni igri s psom umrla. Nekateri bi pobili kar vse pse določene pasme, ki so jo označili za nevarno, čeprav se je kasneje izkazalo, da je bil pes mešanec. Drugi bi poleg psa ubili še lastnika, tretji bi vcepili nekaj pameti staršem deklice, ki je niso naučili, kako se približati tujemu psu, četrti so zbirali podpise proti evtanaziji psa.

Veliko prahu je dvignil tudi nedavni primer prepovedi vstopa psu v nakupovalni center. To nikakor niso enostavne teme. In vsak ima pravico do svojega mnenja, tudi, če se z njim ne strinjamo. Tako bomo tudi glede novega predloga zakona morali uporabiti zdravo mero razumevanja do drugače mislečih in spoštovanje do napora, da se najde srednja pot.

Kaj torej prinaša nov zakon s področja zaščite živali za pse?

Med pomembnimi rešitvami je zgodnje določanje sledljivosti psa, kar pomeni obvezno označevanje pasjih mladičev do osmega tedna starosti (v trenutno veljavnem zakonu mora biti pes na določen način označen do dopolnjenega tretjega meseca starosti) in pri prodaji psov bo obvezna navedba čipa v oglasu za prodajo. Ponudnik oglaševanja pa je tisti, ki mora pri objavi oglasov preveriti, ali ponudnik psa izpolnjuje vse predpisane zahteve. Nov lastnik psa mora prijaviti lastništvo psa v sedmih dneh od njegove pridobitve.

Namen določanja sledljivosti je preprečevanje in omejevanje preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi, ki je je več, kot si morda mislite. Opredeljena je tudi dejavnost prodaje psov kot »oddaja ali prodaja več kot enega psa več kot enkrat letno, razen če gre za oddajo ali prodajo mladičev iz enega legla (lastne) ene psice v enem letu ali za oddajo psa iz zavetišča«.

Zakon tudi prepoveduje privezovanje psov, pri tem pa dopušča določene izjeme: dovoljeno je kratkotrajno privezovanje psov zaradi zagotavljanja nadzora in fizičnega varstva na javnih mestih, oskrbe, zdravljenja ali šolanja, med vadbo v okviru tekmovanj, lova ali drugih dejavnosti v katerih je pes zaposlen, za počitek ali prenočitev na potovanju ali pri bivanjih na območjih, kjer je vstop psom prepovedan. Poleg naštetega izjema ostaja tudi privezovanje psov na kmetijah, kjer psi opravljajo nalogo varovanja (v tem primeru je pes lahko pripet, vendar mora biti uporabljeno vodoravno vodilo, dolgo vsaj pet metrov, povodec oziroma veriga pa mora omogočati gibanje levo in desno od vodila vsaj štiri metre).

Zakon gre tudi v smeri uvajanja odgovornega lastništva mačk z namenom zmanjševanja števila zapuščenih mačk in sicer na način, da omogoča prostovoljno označevanje mačk. Vir slike: Pixabay.
Zakon gre tudi v smeri uvajanja odgovornega lastništva mačk z namenom zmanjševanja števila zapuščenih mačk in sicer na način, da omogoča prostovoljno označevanje mačk.
Vir slike: Pixabay.

Uvajanje odgovornega lastništva mačk

Zakon gre tudi v smeri uvajanja odgovornega lastništva mačk z namenom zmanjševanja števila zapuščenih mačk in sicer na način, da omogoča prostovoljno označevanje mačk. »Lastništvo mačke se izkazuje z označitvijo mačke na predpisan način in z vpisom mačke ter lastnika v centralni register psov«, navaja predlog spremembe zakona.

Nekateri so, kot že rečeno, razočarani, da označevanje mačk ni obvezno, a moramo vedeti, da do tega predloga spremembe zakona, lastništvo mačk v Zakonu o zaščiti živali ni bilo niti obravnavano.

Omejitev posedovanja eksotičnih živali

Kot novost se uvaja tudi prepoved posedovanja prosto živečih vrst živali, ki so  nevarne živali zaradi  velikosti, neobvladljivosti, agresivne  narave,  ali  izločajo  človeku  nevarne  strupe  ali živali,  katerih posedovanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno. Take živali lahko poseduje izključno živalski vrt, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.

Kot novost se uvaja tudi prepoved posedovanja prosto živečih vrst živali, ki so  nevarne živali zaradi  velikosti, neobvladljivosti, agresivne  narave,  ali  izločajo  človeku  nevarne  strupe  ali živali,  katerih posedovanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno. Vir slike: Pixabay.
Kot novost se uvaja tudi prepoved posedovanja prosto živečih vrst živali, ki so nevarne živali zaradi velikosti, neobvladljivosti, agresivne narave, ali izločajo človeku nevarne strupe ali živali, katerih posedovanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno.
Vir slike: Pixabay.

Vlada bo s posebno uredbo določila seznam živali, ki jih je dovoljeno posedovati in seznam prepovedanih  živali ter  podrobnejša  merila  predloga  za  utemeljitev  uvrstitve  in postopek odločanja o uvrstitvi ali odstranitvi vrste na seznam dovoljenih živali.

Uvajanje odgovornega lastništva živali z zahtevo o osnovnih znanjih glede potreb in oskrbe živali

Predlog zakona vsebuje nov člen, ki določa, da morajo skrbniki živali in osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi, imeti temeljno znanje o osnovnih potrebah živali glede vode, hrane, primernega okolja, njihovega obnašanja in fiziologije ter o predpisih o dobrobiti in zaščiti živali. To je bilo, glede na to, kolikokrat beremo o psih, pozabljenih v vročih avtomobilih, nujno.

Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi (negovalci, prevozniki, …), bodo morale temeljno znanje o živalih pridobiti na usposabljanjih, z izjemo oseb, ki imajo strokovno izobrazbo kmetijske ali veterinarske smeri, saj se zanje šteje, da imajo že pridobljeno temeljno znanje o živalih.

Za same lastnike živali pa predlog zakona predvideva, da morajo tako usposabljanje opraviti, v kolikor so bile ugotovljene kršitve določbe ali pa so jim bile živali odvzete zaradi zaščite  njihove  dobrobiti. V primeru pravnomočno ugotovljene kršitve ali odvzema živali morajo usposabljanje opraviti v roku enega leta od dogodka. Gre torej za ukrep po ugotovljenih kršitvah.

Kot je pojasnil Podgoršek, bo to »prvi ukrep pri ugotovljenih kršitvah«. Za takšnega lastnika bo tako v nadaljevanju obvezno osnovno znanje glede oskrbe živali, saj med imetniki domačih hišnih živali ugotavljajo kršitve glede dnevne oskrbe živali, prostora, temperature, je navedel.

Spremenjena definicija nevarnega psa

V predlogu spremembe zakona je za nevarnega psa označen pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka ali je ugriznil človeka oziroma žival. Pri čemer se za nevarne pse ne štejejo službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti (določba velja že v sedanjem zakonu). Na novo pa zakon uvaja tri izjeme v primeru pastirskih psov, in sicer se za nevarne pse ne štejejo:

  • pastirski  psi, katerih ugriz  se  zgodi  v času varovanja  črede  na  označenem  ograjenem pašniku;
  • pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede na označenem neograjenem pašniku, kjer je čreda s pastirskim psom pod neposrednim nadzorom pastirja;
  • pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času premeščanja črede ob prisotnosti pastirja.
Za nevarne pse se ne štejejo pastirski  psi, katerih ugriz  se  zgodi  v času, ko opravljajo svojo nalogo. Vir slike: Pixabay.
Za nevarne pse se ne štejejo pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času, ko opravljajo svojo nalogo.
Vir slike: Pixabay.

Za nevarne pse se prav tako ne štejejo psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodih označeno z opozorilnim znakom ter psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi (obe določbi veljata že v sedanjem zakonu) ter psi, ki še niso dopolnili šest mesecev (po sedanjem zakonu devet mesecev) in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v centralni register psov že pred ugrizom.

Prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna, in dovoljenje, če ima žival nepopravljivo motnjo v obnašanju

Dosedanji zakon v členu, ki opredeljuje dovoljeno usmrtitev živali, dovoljuje usmrtitev živali zaradi pridobivanja kož ali krzna, predlog spremembe zakona to izjemo umika.

K določbi, da je žival dovoljeno usmrtiti, če je žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje predlog spremembe zakona dodaja, da je žival dovoljeno usmrtiti tudi, če iz veterinarske presoje izhaja, da ima žival nepopravljivo motnjo v obnašanju.

Usmrtiti je po novem predlogu spremembe zakona dovoljeno tudi odvzete ali najdene eksotične živali, ki so na seznamu nedovoljenih živali, za katere ni mogoče zagotoviti bivanja in namestitve pod predpisanimi pogoji (v živalskem vrtu).

Zavetišče bo moralo lastnika najdene živali kontaktirati v 24 urah

Dopolni se tudi člen, ki govori o najdenih živalih: Kdor izgubi žival ali kdor najde zapuščeno žival, o tem obvesti zavetišče oziroma pristojno veterinarsko organizacijo, se s predlogom zakona dopolni z odstavkom, ki se glasi: »Zavetišče mora po najdbi označene zapuščene živali, preveriti lastništvo v registru živali in v roku 24 ur obvestiti lastnika najdene živali na kontaktne podatke, ki so navedeni v registru«.

Gre za veliko spremembo, doslej namreč čas, v katerem mora zavetišče kontaktirati lastnika, ni bil določen. In marsikateri lastnik je moral ob prevzemu svojega izgubljenega-najdenega ljubljenčka poravnati velik znesek za oskrbo za čas, ko je bil le-ta v zavetišču.

Prepoved usmrtitve zapuščenih živali

Predlog zakona ureja tudi stroške povezane z zapuščenimi živalmi, ki se bodo, zaradi prepovedi usmrtitve živali, povečali. Kot doslej, ostaja določeno, da vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali. Če skrbnik živali ni znan oziroma, če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča.

Doslej je veljalo, da če zapuščene živali ni možno oddati, se lahko po 30 dneh od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, usmrti. Odslej je to prepovedano in s tem so na novo opredeljeni plačniki stroškov in sicer: »Stroške  odlova, prevoza, veterinarskega   pregleda   in   veterinarske   oskrbe, preventivnih zdravstvenih posegov, označitve, sterilizacije in kastracije ter dnevne oskrbe za prvih 30 dni v zavetišču krije lokalna skupnost. Od 30. do 45. dneva namestitve živali v zavetišče lokalna skupnost sofinancira strošek v višini 25 % stroškov dnevne oskrbe. Po 45. dnevu od namestitve krije nadaljnje stroške oskrbe živali imetnik zavetišča, v katerem je žival nameščena«.

Dodaja se tudi novi člen, ki pooblašča občine, da poleg tega, da sofinancirajo skrb za zapuščene živali, lahko zagotavljajo tudi sofinanciranje izvajanja kastracij in sterilizacij (lastniških) živali ter drugih ukrepov za zagotavljanje varnega okolja občanom v povezavi z zapuščenimi živalmi ter za spodbujanje odgovornega lastništva hišnih živali.

Predlog zakona tudi določa, da zavetišče zdrave, sterilizirane ali kastrirane ter označene prostoživeče mačke vrne najkasneje v 14 dneh v okolje, če jih ni mogoče oddati. Vir slike: Pixabay.
Predlog zakona tudi določa, da zavetišče zdrave, sterilizirane ali kastrirane ter označene prostoživeče mačke vrne najkasneje v 14 dneh v okolje, če jih ni mogoče oddati.
Vir slike: Pixabay.

Predlog zakona tudi določa, da zavetišče zdrave, sterilizirane ali kastrirane ter označene prostoživeče mačke vrne najkasneje v 14 dneh v okolje, če jih ni mogoče oddati. V primeru ponovnega odlova prostoživečih mačk (ki so sterilizirane ali kastrirane ter označene), ki se izvede na podlagi prijave, stroške, ki ob tem nastanejo, nosi prijavitelj.

Kdo je pristojen za žival v primeru smrti skrbnika živali?

S predlogom spremembe zakona pristojni inšpektorji dobivajo še eno pomembno nalogo in sicer: »v primeru smrti skrbnika živali, če žival nima zagotovljenega drugega skrbnika, izvede prodajo živali, oddajo drugemu skrbniku ali usmrtitev živali. Iz kupnine se poplačajo stroški postopka, razliko med stroški postopka in kupnino prijavi v zapuščinsko maso z obvestilom sodišču, ki je pristojno za vodenje zapuščinskega postopka«.

Poleg ostalih predlaganih sprememb, pa predlog zakona dovoljuje, da se za prekrške iz tega zakona sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Kršitve posameznih členov zakona sicer določajo globo od 200 pa vse do 84.000 evrov.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice