Naprej na vsebino

Družina je celica, v kateri se zgradi ali poruši vse

Družina je primarna družbena skupnost, kjer se vzpostavijo intimni, osebni odnosi, čustvena navezanost, varnost, razumevanje, podpora. Družinski zakonik, sprejet v letu 2017, opredeljuje družino kot življenjsko skupnost otroka, mlajšega od 18 let, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo. Družina je torej skupnost, v središču katere je otrok, ki ga je ta skupnost dolžna opremiti z vsemi orodji, ki jih bo potreboval za varno in uspešno pot skozi življenje. Družina je tista celica, v kateri se zgradi ali poruši vse.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1994 15. maj razglasila za mednarodni dan družine. S tem je hotela povečati zavedanje družbe o družini ter izboljšati zmožnost držav, da bi se družinski problemi reševali z ustreznimi domačimi politikami. Vsako leto ima ta dan geslo, ki kot rdeča nit povezuje dogodke in razprave, povezane z družino. Letos je to geslo, ki nas opominja na korenite spremembe, s katerimi se soočamo, pa tudi na čas pandemije, Družine in nove tehnologije.

Megatrendi in pandemija imajo velik vpliv na družine

Korenite spremembe, med katerimi so zagotovo nove tehnologije, hitra urbanizacija in migracije, pa tudi demografske in podnebne spremembe, s katerimi se soočamo, dramatično preoblikujejo naš svet. Vplivajo na vsako celico naše družbe, na vsako družino, na tak ali drugačen način. Zato je nujno oblikovati usmerjene politike za obvladovanje učinkov teh megatrendov.

Poleg korenitih sprememb je v družbo zarezala še pandemija koronavirusa. Strokovnjaki opominjajo, da so družine skrite žrtve te pandemije. Če kaj, potem je ta čas še dodatno razkril bedo tam, kjer je ta že prej bila. Kar naenkrat smo bili prisiljeni preživeti več časa doma, z družino. Tisti, ki so že prej težko bili skupaj v manjšem prostoru, so spoznali, da ne gre več. Kar naenkrat smo otrokom potiskali v roke elektronske naprave, ki smo jim jih pred tem branili. Nenazadnje so jih potrebovali že zato, da so lahko spremljali reden pouk v šoli.

Kot vsaka kriza, je tudi korona kriza najbolj vsekala med najbolj ranljive. Marsikdo je ostal brez zaposlitve. Marsikdo se je zatekel k alkoholu in drugim opojnim substancam. S tem se je povišala tudi stopnja družinskega nasilja. Marsikatera družina, ki je bila že prej skrhana, se je v tem letu in pol nepredvidljivosti, razbila.

Preberite tudi:

Družina – najnevarnejše življenjsko okolje

Dr. Drago Čepar: Stati inu obstati?

V Sloveniji osem prebivalcev od desetih živi v družini

Po podatkih iz registrskega popisa prebivalstva je bilo na začetku leta 2018 v Sloveniji 577.544 družin, v katerih je živelo skoraj 1,68 milijona prebivalcev, kar je 81 % vseh prebivalcev. 300.000 od teh je bilo zakoncev oz. partnerjev brez otrok, 709.000 staršev z otroki in 668.000 otrok.

Po podatkih SURS je največ prebivalcev živelo v družini poročenega para z otroki, druga največja skupina so bili tisti, ki so živeli v enostarševski družini matere z otroki. Najmlajši starši so bili stari 15 let, najstarejši otroci pa več kot 80 let (vsi otroci, stari 72 ali več let, so živeli samo z enim staršem, od teh pa vsi, razen dveh, z materjo).

Število enostarševskih družin predstavlja četrtino vseh družin v Sloveniji

Čeprav je družin zakoncev z otroki v Sloveniji še vedno največ (217.000), pa se njihovo število že od leta 1981, ko jih je bilo 331.000 (dve tretjini vseh družin), stalno zmanjšuje. Mladih družin (oba zakonca oz. partnerja sta stara manj kot 30 let) je bilo leta 2018 9.300. Mlade družine so leta 2018 imele povprečno 1,36 otroka. Družin mladih poročenih parov je bilo leta 2018 samo še 200 več kot družin mladih zunajzakonskih partnerjev.

Število enostarševskih družin predstavlja četrtino vseh družin v Sloveniji. Se pa nekoliko spreminja številčno razmerje med obema tipoma enostarševske družine. Število družin očetov z otroki se namreč povečuje in zdaj je družina očeta z otroki že vsaka peta enostarševska družina.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice