Naprej na vsebino

Franc Bogovič: Hrana se draži, odkupne cene padajo

Čas korona krize je na novo osvetlil pomen trdne prehranske verige. Ob izbruhu covida-19 so se mnogi upravičeno spraševali, ali to pomeni, da bo zaradi omejevalnih ukrepov prišlo do motenj pri oskrbi s hrano. Evropski model prehranske oskrbe se je pokazal za trdnega in do tega, kljub začetnemu šoku, ko je zaradi zaprtja meja prišlo do motenj pri transportu hrane, ni prišlo.

Zavedati pa se moramo, da ni pomembno samo, koliko hrane proizvedemo, temveč tudi, kako jo distribuiramo, koliko stane in kako dobro je poskrbljeno za vse člene v prehranjevalni verigi. In nenazadnje tudi, kako ozaveščeni so potrošniki glede tega, kaj v resnici jedo.

Hrana se je, tudi zaradi omejevalnih ukrepov posledično podražila in maloprodajne cene še rastejo.

Tudi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj v Ekonomskem ogledalu navaja, da »se je rast cen življenjskih potrebščin aprila že drugi mesec zapored precej povečala. K temu so v največji meri prispevale medletno višje cene energentov, kar je predvsem posledica rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih lani aprila ter vladnih ukrepov, s katerimi je bil lani del odjemalcev začasno oproščen plačevanja prispevkov za porabo električne energije«.

Surovine kot so nafta, železo in plastika se dražijo na svetovni ravni. Veliko je k temu prispevalo tudi povečano povpraševanje, predvsem s strani Kitajske, kar je povzročilo, da je nekaterih surovin celo primanjkovalo in posledično prišlo tudi do 60 % podražitev.

Kljub temu, da se hrana v trgovinah draži, odkupne cene pri kmetih še padajo

Omejevalni ukrepi so, kot že rečeno, imeli velik vpliv na delovanje trgovin in transporta. Posledično so se povišale maloprodajne cene hrane. V nasprotju s tem so se v nekaterih panogah, kot so vinogradništvo, govedoreja, prašičereja, odkupne cene pri kmetih znižale.

In to kljub temu, da so se vhodni stroški proizvodnje hrane povišali, saj se zadnja dva meseca močno dvigujejo tudi cene kmetijskih vhodnih surovin (elektrika, koruza, gnojila, pesticidi). V kolikor se ne bodo odkupne cene pri kmetih kmalu zvišale, bo sistem za pridelovalce hrane postal nevzdržen.

Za nameček pa je mnoge kmete letos ponovno prizadela pozeba, ki je vsaj oklestila, če že ne dodobra uničila pridelek predvsem sadjarjem. Kmetijstvo je res da panoga, ki s svojo dejavnostjo vpliva na okolje, po drugi strani pa je tudi tista panoga, ki jo podnebne spremembe in posledično ekstremni vremenski pojavi najbolj prizadenejo. In tudi to bo vplivalo na rast cene hrane.

Kratke prehranske verige so tiste, ki ponujano nove priložnosti in varujejo okolje

Prav čas korona krize je bolj kot katerikoli čas prej pokazal, koliko priložnosti je v kratkih prehranskih verigah. Zaživela je neposredna povezava med pridelovalci hrane in potrošniki, pogosto tudi z uporabo digitalnih platform, kar tudi vzpodbujamo v okviru našega koncepta Pametnih vasi.

Predvidevam, da bodo takšne oblike prodaje v prehranski verigi v porastu tudi v prihodnje. Potrošniki se vedno bolj zavedajo, da pri kmetu lahko dobijo res svežo in kakovostno lokalno pridelano hrano za praktično isto ceno kot v trgovskem centru.

Ker je prehranska veriga krajša, to hkrati pomeni, da je delo kmeta bolj pošteno plačano. Kar verjamem, da je velika priložnost predvsem za manjše kmetije, ki lahko na takšen način zaslužijo dovolj za svoj razvoj. In ker je hrana prodana na lokalni ravni, to hkrati pomeni, da je tudi onesnaževanje okolja manjše, saj se s tem izognemo daljšim prevozom, ki so glavni povzročitelj ogljičnega odtisa. Ker pa na večji ekološki odtis vpliva tudi procesiranje in pakiranje hrane ter odpadki, ki pri tem nastanejo, s kratkimi prehranskimi verigami hkrati varujemo tudi okolje.

Družinske kmetije so za EU strateškega pomena pri zagotavljanju zdrave in kakovostne hrane za prebivalce znotraj in zunaj Evrope

Kot član odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja novo reformo SKP aktivno spremljam in sooblikujem od samega začetka, ko je še prejšnji sestav Evropske komisije pripravil njen predlog.

Varstvo okolja, večja trajnost, krepitev manjših kmetij, modernizacija kmetijske obdelave, večja fleksibilnost pri oblikovanju in izvajanju ukrepov SKP in podpora generacijski obnovi kmetij so ključni poudarki, ki jih naslavlja Skupna kmetijska politika za obdobje 2021-27.

Eden večjih izzivov ostaja, kako onemogočiti še večjo koncentracijo kmetijskih zemljišč, kar se dogaja predvsem v nekdanjih socialističnih državah, kjer se zemljišča nekdanjih kombinatov kupujejo s strani kapitala, ki prihaja bodisi iz nepremičninskega sektorja, arabskega sveta in podobno. Tako prihaja do velike koncentracije kmetijskih zemljišč, ko ne moremo več govoriti o družinski kmetiji, ki je temelj evropskega kmetijstva, ampak o velikih posestvih.

Zelo nepravično bi bilo, da bi ta posestva s 1000 ali 10000 hektarjev zemlje, bila upravičena do enake podpore po hektarju kot male, razdrobljene kmetije.

Pred pridelovalci pa so tudi veliki izzivi, povezani s strategijama, ki izhajata iz evropskega zelenega dogovora, strategija »Od vil do vilic« in strategija o biotski raznovrstnosti, ki gresta v smer krepitve trajnosti preskrbe s hrano.

Krepitev trajnosti mora potekati vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Trenutno namreč večina ukrepov, katerih cilj je doseganje ciljev zelenega dogovora, zahteva velike prilagoditve s strani kmetov, medtem ko so potrošniki, ki s svojimi odločitvami močno vplivajo na celotno verigo preskrbe s hrano, premalo nagovorjeni oz. je njihova odgovornost premalo poudarjena. Sprememba potrošniških navad, torej kupovati bolj lokalno in trošiti manj, zagotovo pomembno vpliva na trajnost verig preskrbe s hrano, hrana pa mora še naprej ostati cenovno dostopna.

Franc Bogovič, poslanec SLS v Evropskem parlamentu (SLS/EPP Group) in podpredsednik SLS

Naročnik objave je: Poslanska skupina EPP Group v Evropskem parlamentu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

WHO in ILO ocenjujeta, da prekomerno delo ubije 750.000 ljudi letno

WHO in ILO sta objavili poročilo študije o posledicah prekomernega dela, ki je bila izvedena v 194 državah sveta in je zajela 1,6 milijona ljudi.

Prijava na e-novice