Mladi končno do svojih stanovanj
Po zadnjih raziskavah, ki so jih naredili med mladimi, se je pokazalo, da je stanovanjska problematika v primerjavi z letom 2010 še bolj pereča. Kar 45 % mladih meni, da jim iskanje stanovanja predstavlja izziv. Hkrati pa je že leta opazen trend povečanja nuje po spremembi stanovanjske politike in po novih stanovanjih.
Preberite tudi:
V Sloveniji je nujno treba urediti celovito stanovanjsko politiko, ki bo naslovila vse dosedanje problematike na tem področju. Zato nas lahko navdaja le z upanjem odločitev v državni zbor – z 52 glasovi za in enim glasom proti so sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki vključuje ključne rešitve za vzpostavitev delujoče stanovanjske politike in zagotovitev zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj.
Zakon v splošnem prinaša naslednje bistvene spremembe, in sicer pogoje za povečanje fonda javnih najemnih stanovanj, vzdržno stanovanjsko politiko, pravično neprofitno najemnino in več sredstev za stanovanjske sklade.
S spremembami zakona se bo pospešila gradnja novih stanovanj. Republiški stanovanjski sklad pa bo do leta 2023 zagotovil skoraj 2400 novih stanovanj, s spremembo zakona pa se bo to število še povečalo.
Pričakuje se tudi, da se bo skozi javno najemniško službo povečalo število najemnih stanovanj. Vlada ocenjuje, da bomo do leta 2025 pridobili okvirno 2000 novih najemnih stanovanj.
Današnji viri financiranja stanovanjskim skladom ne omogočajo niti ohranitve obstoječega števila stanovanj, kar se bo spremenilo. Zakon namreč vzpostavlja primerne pogoje za gradnjo in vzdrževanje, vendar ne v breme socialno ogroženih najemnikov. Spremembe stanovanjskega zakona državi in občinam omogočajo potrebna sredstva za izvajanje stanovanjske politike.
Pri investitorjih spodbuja interes za gradnjo novih stanovanj, mlade družine in čakajoči prosilci pa bodo tako lažje in hitreje prišli do primernega doma.
Vir slike: Pixabay
Uskladitev višine neprofitne najemnine
Nerevalorizacija vrednostne točke za določanje neprofitne najemnine od leta 2007 ne omogoča, da lastniki neprofitnih najemniških stanovanj pokrije stanovanjske stroške. Lastniki stanovanj, zlasti občine in stanovanjski skladi, zaradi prenizkih najemnin niso mogli ohranjati in primerno vzdrževati obstoječ fond stanovanj, niti ne investirati v gradnjo novih stanovanj. Posledično se je zmanjševal fond javnih stanovanj.
Zakon predvideva uskladitev vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra, kar bo pomenilo približno 30 % dvig neprofitnih najemnin, postopno, v obdobju treh let.
Zaradi dviga najemnin se prilagaja tudi sistem subvencioniranja najemnin. Subvencija najemnine se po predlogu zakona zviša na največ 85 % neprofitne najemnine, kar zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno najbolj ranljivih, ki so že sedaj upravičeni do polne subvencije najemnine.
Ustanovila se bo javna najemna služba
Zakon predvideva tudi ustanovitev javne najemniške službe. Po mnenju vlade oziroma predlagalcev zakona je v Sloveniji veliko praznih stanovanj, ki jih lastniki iz različnih razlogov ne želijo oddajati na trgu.
Sprememba stanovanjskega zakona vzpostavlja javno najemniško službo, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Nosilec izvajanja javnega najema stanovanj bo Stanovanjski sklad RS (SSRS). Sklad bo ob določeni povrnitvi stroškov s strani države najemal stanovanja na trgu in jih oddajal upravičencem v podnajem po neprofitni najemnini za določen čas – minimalno za tri leta.
Javna najemna služba bo lastnike razbremenila tveganj in jim zagotovila dolgoročno prejemanje rednih dohodkov. Tako se bodo za oddajo lahko odločili tudi tisti, ki imajo sedaj do tega zadržke. SSRS bo na podlagi stalno odprtega javnega razpisa najemal stanovanja na trgu. Prav tako bo stanovanja oddajal na javnem razpisu.
Prednost bodo imeli mladi, mlade družine ter upravičenci, ki so se na javnem razpisu za najem neprofitnega stanovanja vsaj dvakrat uvrstili na prednostni seznam, a jim stanovanje ni bilo dodeljeno.
Skladom pa zakon daje možnost višje stopnje zadolževanja (do 50% vrednosti namenskega premoženja sklada) in s tem zagotavlja zadostna sredstva za začetne investicije v pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj.
Zemljišča, ki so po prostorskih načrtih namenjena za gradnjo večstanovanjskih stavb, bodo morale občine v primeru prodaje najprej ponuditi v prodajo SSRS. Če ta ponudbe ne bo sprejel, lahko zemljišče občina ponudi drugim kupcem.
Vir slike: Pixabay
Odprava birokratskih ovir pri stanovanjih
Zakon uvaja še dodatno varovalko za varnejše in bolj transparentno vodenje sredstev rezervnih skladov. Če bodo etažni lastniki tako sklenili, bo upravnik izplačila iz rezervnega sklada lahko izvajal le ob potrditvi enega izmed etažnih lastnikov.
Kot olajšanje sprejemanja odločitev etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, še posebej glede izboljšav in posegov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, se znižujejo potrebna soglasja za izvedbo posameznih poslov. Hkrati pa zakon uvaja pravno varstvo preglasovanega etažnega lastnika, ki bo lahko sprejeti sklep izpodbijal v nepravdnem postopku na sodišču
V namen skrajšanja postopka odpovedi najemne pogodbe in izročitve stanovanja lastniku v primeru krivdne odpovedi, zakon skrajšuje odpovedni roki za najemodajalca in za najemnika ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče.
Predlog zakona prav tako predvideva razširitev inšpekcijskega nadzora in ukrepanja v primeru posega iz posameznega dela v skupen del brez soglasij ter določitev izvršbe inšpekcijske odločbe s prisilitvijo z denarno kaznijo. Inšpekcijske določbe se razširjajo, ter natančneje opredeli prekršek upravnika in se nabor le-teh razširi. Posledično bo inšpekcija tako imela več pooblastil.
