Ali čaka stranko SD z Erjavcem politični samomor?

Po poročanju Požareporta se »neuničljivi« Karl Erjavec zopet vrača v politiko. Njegovi politični manevri spominjajo na pregovore o mačkah, za katere velja, da imajo devet življenj. Karl Erjavec je namreč že nekajkrat naznanil, da je končal s svojo politično kariero, vendar se je že kmalu po dani besedi ponovno vrnil na politični parket.

Preberite tudi:

Karl Erjavec bo še naprej brezposelna oseba

Erjavec ni več niti brezposeln niti ni več član DeSUS-a

Bo Erjavec na volitvah kandidiral na listi SD?

Tokratno »vstajenje Feniksa iz pepela« bi naj »obogatilo« stranko Socialnih demokratov (SD). Po nekaterih informacijah naj bi bila Erjavčeva naloga pripeljati  štajerski del DeSUS-a pod okrilje SD-ja, v zameno za to pa naj bi Erjavec na volitvah kandidiral v okraju, kjer ima SD dobro podporo volivcev. Samo spomnimo, da je Erjavec na zadnjih volitvah prejel pičlih 394 glasov.

Druga možnost je, da naj bi Karl Erjavec  v zameno za prestop dela DeSUS-ovega članstva v primeru, da bi SD sestavil vlado dobil mesto zunanjega ministra, ne glede na to, da si po nekaterih podatkih mesto zunanje ministrice želi predsednica SD, Tanja Fajon.

Razpad DeSUS-a po vrnitvi Erjavca

Ob tem se seveda sprašujemo, kaj pomeni ponovna vrnitev Erjavca v politiko? Nedaven poizkus njegove vrnitve na čelo DeSUS-a se je končal dokaj klavrno. Ko je bil obdan z medijskim bliščem, je neprestano  ponavljal, da bo konsolidiral stranko, vendar se je zgodilo ravno obratno.

Po njegovi neuspešni kandidaturi za mandatarja je stranka skoraj povsem razpadla, zato lahko rečemo, da je bilo za stranko odrešilno, da jo je Erjavec končno zapustil, saj bi se lahko zgodilo, da bi dokončno razpadla. Tako pa ostaja zanjo še nekaj upanja, da se bo z novim vodstvom lahko pripravila na bližajoče se parlamentarne volitve.

Zakaj si Erjavec želi nazaj v politiko?

Ob morebitni Erjavčevi vrnitvi v politiko se lahko upravičeno vprašamo tudi o njegovih delovnih sposobnostih. Po odhodu s čela DeSUS-a se je namreč zaposlil kot pomočnik direktorja v podjetju Iskratel iz Kranja, kjer naj bi bil odgovoren za širitev in vstop na nove trge.

Glede na to, da je od njegove zaposlitve v Iskratelu minilo dobre tri mesece, se lahko vprašamo, zakaj Erjavec zopet želi nazaj v politiko? Iz tega lahko sklepamo, da se na položaju pomočnika direktorja, ni preveč dobro znašel. Seveda lahko ugibamo ali je nezadovoljstvo izvira zgolj iz Erjavca ali pa z njim ni zadovoljno vodstvo podjetja?

Lahko Erjavec preživi samo v politiki?

Nestanovitnost Karla Erjavca in njegovo stalno prihajanje in odhajanje iz politike, vzbuja vprašanje o njegovi sposobnosti za kakršnokoli delo. Razumemo lahko, da se nekdo ne znajde v politiki in se bolje znajde na kakšnem drugem delovnem mestu. Tisti politiki, ki so si zmogli po odhodu iz politike najti njim primerno službo kažejo, da imajo delovne navade in, da so tudi sposobni delovne ustvarjalnosti.

Primer Karla Erjavca pa spominja na tisti del politikov, ki so v politiki zgolj zaradi lastnega preživetja. Erjavčevo prihajanje in odhajanje kaže na to, da se na »običajnem« delovnem mestu ne znajde najbolje in, da je njegov »domač teren« samo politika. Seveda, s tem ne bi bilo nič narobe, če bi Erjavec lahko pokazal na tem področju pozitivne rezultate.

Po Erjavec postal »paradni konj« stranke SD?

Če bo Erjavec postal »paradni konj« stranke SD, lahko z zanimanjem pričakujemo, kakšen posledice bo stranka utrpela po takšnem manevru. Če bi v SD v resnici prestopil del članstva DeSUS-a, bi bilo morda to res pozitivno za stranko. Vendar bi bilo to dobro samo v primeru, če bi člani prestopili brez Erjavčevega posredovanja.

Na parlamentarnih volitvah ima namreč veliko večjo težo kot samo članstvo na terenu, vodstvo stranke in njihovo vodenje predvolilne kampanje. V kolikor bo Erjavec vključen v predvolilno dogajanje, lahko z zanimanjem pričakujemo volilne rezultate.

Pomen besede »konsolidacija« v povezavi s Karlom Erjavcem

Ko se je Erjavec nazadnje vrnil na čelo DeSUS-a, je pred očmi slovenske javnosti stranka pristala praktično na »umetnem dihanju«. Ker je od tega minilo le nekaj mesecev, je logično vprašanje v čigavem interesu bi bila ponovna vrnitev Erjavca na politično prizorišče?

Glede na epilog, ki se je zgodil pri DeSUS-u lahko nekaj podobnega pričakujemo tudi po njegovem prihodu v SD. Če se bo po njegovem prihodu začela »konsolidacija« stranke, potem lahko samo ugibamo, kaj se bo s stranko v resnici zgodilo?

Postaja poklic politika podoben statusu osebe s socialno pomočjo?

Ob domnevni Erjavčevi ponovni vrnitvi v politiko se lahko tudi sprašujemo, kakšno vrednost ima pravzaprav poklicna politika? Če se Erjavec vrača v politiko samo zato, ker drugje ni zmožen priti do lastnega kruha, potem je lahko poklicno udejstvovanje v politiki zgolj zadnja možnost lastnega preživetja.

Žal, primer Erjavca ni osamljen primer. V slovenskem parlamentu sedi kar nekaj poslancev, ki do izvolitve niso delali niti ene ure na kakšnem drugem delovnem mestu. Ker volilna zakonodaja omogoča, da je pogoj za izvolitev kandidata samo slovensko državljanstvo in polnoletnost, potem se takšnemu »jagodnemu izboru« politikov niti ne smemo čuditi.

Vse, kar lahko naredimo državljani je to, da se preden oddamo glas na volitvah, prej prepričamo, kdo je človek za katerega bomo oddali glas in kaj je že ustvaril v življenju. Če bomo še naprej volili ljudi brez delovnih izkušenj in delovnih navad, bo poklic politika vse bolj podoben človeku, ki živi od zelo visokih socialnih transferjev. Razlika je le v tem, da je poslanska plača približno desetkrat višja od socialne pomoči.