Skip to content

Evropska sredstva do leta 2030: Digitalna Slovenija

Slovenija je 30. aprila 2021 uradno predložila Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) v ocenjevanje Evropski komisiji (EK). Postopek ocenjevanja bo predvidoma zaključen v juliju, nato pa bo NOO potrdil Svet EU. Eno izmed štirih prioritetnih razvojnih področij, ki jih je identificirala Vlada RS v NOO, je digitalna preobrazba gospodarstva ter javnega sektorja in javne uprave. Za razvoj digitalnih produktov in vsebin bo namenjenih 22 % sredstev NOO.

Preberite tudi:

Evropska sredstva do leta 2030

Digitalna preobrazba je bistvenega pomena za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije. Z načrtovanimi reformami in naložbami želimo okrepiti in posodobiti digitalno infrastrukturo ter podpreti razvoj naprednih tehnoloških rešitev in storitev naslednje generacije. S tem bomo dosegli večjo učinkovitost in odpornost poslovanja na vseh področjih ter povečali inovativnost in konkurenčnost v novem digitalnem poslovnem in družbenem okolju.

Digitalna preobrazba gospodarstva

Cilj je podpreti digitalno preobrazbo poslovnih procesov in modelov gospodarskih subjektov in s tem prispevati k dvigu njihove produktivnosti in konkurenčnosti. Ob tem bo treba prilagoditi pravni okvir na področju varstva potrošnikov in dostopa do trga financiranja ter pri odpravi administrativnih ovir in bremen za podjetja. Z uvajanjem digitalnih rešitev, avtomatizacije, robotizacije in tehnologij 4 in 5 IR (infrardečih povezav) bomo prispevali tudi k razvoju trgov digitalnih storitev in podprli razvoj visokotehnološkega znanja in kompetenc ter spodbudili povezovanje zagonskih podjetij z velikimi podjetji. Ukrepi na tem področju bodo prispevali tudi k odpornosti in prilagodljivosti podjetij.

Za programe digitalne preobrazbe gospodarstva je v okviru NOO načrtovanih 57 mio evrov nepovratnih sredstev, ki bodo kombinirana tudi z drugimi viri financiranja. Sredstva bodo dodeljena podjetjem preko javnih razpisov Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Reformni del NOO:

  • Strategija digitalne transformacije podjetij (2021),
  • Smernice za inovativno javno naročanje (2021),
  • integracija relevantne zakonodaje v slovenski pravni red:
    • s področja prava gospodarskih družb in registrov (2021),
    • s področja varstva potrošnikov (2021),
    • s področja avtorskih pravic (2021),
    • s področja digitalnih trgov in storitev ter digitalnih financ (2023),
  • sprememba Zakona o gospodarskih družbah (2022) ter
  • oblikovanje enotne digitalne identitete oziroma osebne izkaznice podjetij.

Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave

Z izvajanjem ukrepov na tem področju bo omogočen ustrezen odziv na kritične pomanjkljivosti v digitalizaciji javnega sektorja, ki so se (dodatno) razgalile v času epidemije Covid-19, kot so nezadosten nabor, dostopnost ali kakovost e-storitev, nezadostna in zastarela IT oprema ter premajhna kapaciteta omrežnih povezav in računalniške IT infrastrukture, ki ne zadošča za povečan obseg digitalnega poslovanja. Zato bomo s predlaganimi reformami in naložbami prispevali k digitalni preobrazbi organizacij javnega sektorja in javne uprave ter krepili uporabniku prijazne digitalne storitve tudi z  razvojem in vključevanjem naprednih digitalnih tehnologij. Izboljšane bodo digitalne spretnosti javnih uslužbencev, kar bo prispevalo k izboljšanju uporabniške izkušnje in bo podprlo gospodarsko okrevanje. Z boljšo kibernetsko varnostjo bomo povečali zaupanje ljudi v spletne transakcije.

Reformni del NOO:

  • sprejetje Strategije digitalne javne uprave 2021-2030 (2021),
  • vzpostavitev Sveta za razvoj informatike v državni upravi (2021),
  • sprejetje pravnih podlag za izdajo nacionalne e-identitete (2021),
  • sprejetje pravnih podlag za vzpostavitev nacionalne e-identitete, poenostavitev prijave uporabnikov za uporabo javnih e-storitev, obvezno e-vročanje za poslovanje med državo in poslovnimi subjekti (2022),
  • spremembe in dopolnitve Zakona o splošnem upravnem postopku (2022),
  • sprejetje Strategije upravljanja z javnimi uslužbenci (2022),
  • sprejetje Načrta širokopasovnih omrežij do 2025 (2022),
  • sprejetje novele Zakona o javnih uslužbencih (2023) in vzpostavitev kompetenčnega centra v okviru državne uprave (2024),
  • vzpostavitev enotne vstopne točke za poslovanje z državo tako za državljane kot za poslovne subjekte (2025) ter
  • sprejetje nove Strategije kibernetske varnosti (2025).

Investicijski del NOO:

Ukrepe za podporo digitalni preobrazbi gospodarstva bo mogoče financirati tudi znotraj Večletnega okvira kohezijske politike 2021-2027, medtem ko javna uprava in javni sektor do tega tam ne bo upravičen.

Razdelitev sredstev NOO po področjih in državah članicah

Iz spodnje slike bruseljskega »think tank« Bruegel je razvidno koliko sredstev NOO namenjajo posamezne države članice za področje zelenega in digitalnega ter za ostala področja. Slovenija namenja za doseganje zelenih ciljev 43 % in za doseganje digitalnih ciljev 22 % vseh sredstev NOO. Ker so države članice med seboj različno razvite in imajo različne potrebe, se tudi vlaganja evropskih sredstev po državah razlikujejo. Temu je v pogajanjih prisluhnila tudi EK. Slovenija se je tako odločila za vlaganja v štiri prioritetna razvojna področja. Poleg zelenega in digitalnega še za področje pametne, vključujoče in trajnostne rasti, ki povezuje gospodarstvo, trg dela in izobraževanje ter za področje zdravstva, socialnega varstva in stanovanjske politike, ki je bilo v preteklih letih izjemno finančno in investicijsko podhranjeno.

Prikaz koliko sredstev NOO namenjajo posamezne države članice za področje zelenega in digitalnega ter za ostala področja. Vir slike: Bruegel.
Vir slike: Bruegel.

Strateški svet Vlade RS za digitalizacijo

Vlada RS je v aprilu 2021 ustanovila Strateški svet za digitalizacijo, ki deluje v okviru šestih delovnih skupin in ga sestavljajo vodilni strokovnjaki na številnih področjih, povezanih z digitalnimi tehnologijami. Med njimi najdete vodilne podjetnike, inovatorje in raziskovalce. 17. junija je vlada že potrdila prvi paket ukrepov sveta, ki ga sestavlja 40 ukrepov s področij javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije. To je tudi zagotovilo in dobra popotnica za uspešen začetek črpanja razpoložljivih evropskih sredstev za področje digitalne preobrazbe Slovenije.

Ključne prioritete NOO. Vir slike: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Ključne prioritete NOO.
Vir slike: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ladijske družbe na svoje križarke vabijo zaposlene, ki delajo na daljavo

Tisti, ki svoje službene obveznosti lahko opravljajo na daljavo, imajo več različnih možnosti, ko pride do izbire kraja za opravljanje dela.

Prijava na e-novice