Naprej na vsebino

V čem se razlikujeta stečaj in likvidacija? Kaj je osebni stečaj?

Stečaj in likvidacija sta pojma, o katerih večkrat slišimo, vseeno pa je točen pomen obeh izrazov marsikomu nejasen. Gre za dva izmed možnih načinov prenehanja delovanja določene družbe. Pri tem je namen likvidacijskega postopka razdeliti premoženje, ki je pripadalo družbi, in izbris družbe iz sodnega registra. Stečajni postopek se izvede, če je dolžnik nelikviden, dolgoročno plačilno nesposoben oziroma prezadolžen. Lahko pa pride tudi do prenehanja družbe po skrajšanem postopku. Ta možnost je na razpolago v primeru, če ima podjetje poravnane vse obveznosti in razmerja z zaposlenimi.

Preberite tudi:

Ali se je deflacija zaradi pandemije vrnila v Evropo?

Bodo delodajalci, ki bodo prisiljeni zapreti svoja podjetja, morali pridobljene ugodnosti iz PKP vrniti?

Likvidacija – poplačilo obveznosti, razdelitev premoženja in prenehanje družbe

Pri likvidaciji gre za to, da pride do unovčenja oziroma likvidacije celotnega dolžnikovega premoženja. Sočasno se iz tega premoženja poplača vse upnike. Pravna oseba torej preneha s poslovanje. Njeno premoženje se unovči za poplačilo vseh obveznosti. Kar ostane, se razdeli med družbenike. Pri tem ločimo prostovoljno in prisilno likvidacijo.

Pri likvidaciji gre za to, da pride do unovčenja oziroma likvidacije celotnega dolžnikovega premoženja.
Pri likvidaciji gre za to, da pride do unovčenja oziroma likvidacije celotnega dolžnikovega premoženja.
Vir slike: Pixabay

Prostovoljno likvidacijo vodijo družbeniki sami. Zakonsko pa jo ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Po tem, ko se opravi takšen postopek, družba preneha delovati kot pravna oseba. Če se med postopkom ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo terjatev, se likvidacijski postopek ne more nadaljevati. V tem primeru se začne stečajni postopek.

Prisilno likvidacijo izvede sodišče. Ureja jo Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (ZFPPIPP). Če je pravna oseba, nad katero je bil začet postopek insolventna (trajno nezmožna poravnati svoje zapadle denarne obveznosti), mora upravitelj 15 dni po tem, ko to ugotovi, sodišču predlagati začetek stečajnega postopka.

Stečaj – oblikovanje stečajne mase, poplačilo upnikov in prenehanje družbe

Stečaj je posebni sodni postopek, ki ga nad premoženjem dolžnika opravi pristojno sodišče. Njegov začetek lahko predlagajo upniki, dolžnik sam ali pa osebno odgovorni družbenik. Osnovni povod, da do tega pride, je dlje časa trajajoča plačilna nesposobnost dolžnika.

Stečajni postopek vodi stečajni upravitelj ob nadzoru sodišča. Bistvo postopka je v tem, da se unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika, iz njega pa se oblikuje stečajna masa. Pod stečajno maso spada celotno premoženje dolžnika, vsi njegovi prihodki, tudi premoženje, ki ga posameznik pridobi (prejme ali deduje). Iz nje se po pravilih in v določenem redu poplača upnike prezadolženega dolžnika.

Insolventni oziroma prezadolženi dolžnik lahko pred začetkom stečajnega postopka ali v času njegovega trajanja predlaga sklenitev prisilne poravnave.

Stečaj je posebni sodni postopek, ki ga nad premoženjem dolžnika opravi pristojno sodišče.
Stečaj je posebni sodni postopek, ki ga nad premoženjem dolžnika opravi pristojno sodišče.
Vir slike: Pixabay

Osebni stečaj – cilj je razbremeniti fizično osebo dolgov

Poznamo tudi pojem osebnega stečaja. V tem primeru gre za postopek, ko skuša fizična oseba zaradi previsokih dolgov te poplačati s svojim premoženjem, za del dolgov pa celo doseže njihov odpust. Cilj je, da se fizična oseba znebi svojih dolgov in prične znova.

Z osebnim stečajem se skuša pomagati fizični osebi (sem spada tudi samostojni podjetnik), ki je prezadolžena ali nelikvidna. Postopek osebnega stečaja se vodi na sodišču.

Dolžnik s postopkom osebnega stečaja začne tako, da na pristojno sodišče vloži predlog za njegov začetek. Temu mora priložiti overjeno poročilo o stanju premoženja in izjavo o morebitnih ovirah za odpust obveznosti. V sklopu izjave je treba navesti celotno premoženje in izjavo o morebitnih ovirah za odpust obveznosti.

V izjavi je treba navesti vse premoženje. Pri tem je treba ločeno poročati o osebnem premoženju in premoženju iz poslovnih knjig. Predložiti je treba tudi podatke o vseh transakcijskih računih in o prejemkih (plače, pokojnine in drugo). Če je dolžnik brez prejemkov, mora to prav tako navesti v priloženi izjavi.

Dolžnika v postopku osebnega stečaja zastopa stečajni upravitelj. Če je dolžnik v osebnem stečaju, ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, če se pri tem opravlja z njegovim premoženjem. Samostojnemu podjetniku preneha status in svoje dejavnosti ne more več opravljati. Prav tako ne more brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva. Ne sme odpreti novega transakcijskega ali drugega računa. Prav tako se mora odpovedati morebitni dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Z začetkom osebnega stečaja se ustavi večina izvršb.

Postopek osebnega stečaja sicer običajno traja od dveh do petih let, najmanj pa šest mesecev; odvisno od odločitve sodišča.

Osebi, ki začne z osebnim stečajem, skladno z 223. členom ZFPPIPP ni več treba plačati predujma stroškov. Prav tako je oproščena plačila sodne takse.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice