Naprej na vsebino

Bodo delodajalci, ki bodo prisiljeni zapreti svoja podjetja, morali pridobljene ugodnosti iz PKP vrniti?

»Na mizi« je že sedmi vladni protikoronski zakon. V vsem tem času je spekter ljudi, ki so bili in so upravičeni do kakršnihkoli ugodnosti, kar velik. A dejstvo je, da je epidemija globoko zarezala v vsa področja in bomo ob koncu leta lahko veseli, če bomo lahko brali vsaj nekaj pozitivnih zgodb o uspehu.

Vlada se je trudila reševati, kar se je reševati dalo, tudi z različnimi odlogi, subvencijami in nadomestili. Do 24. 11. 2020 je zavod za zaposlovanje za skrajšani delovni čas na podlagi PKP 3 prejel 13.669 vlog delodajalcev za 62.553 zaposlenih, za čakanje na delo na podlagi PKP 4 in PKP 5 41.883 vlog delodajalcev za 139.927 zaposlenih, medtem ko je bilo za karanteno in višjo silo 24.228 vlog delodajalcev za 50.621 zaposlenih na podlagi PKP 4 in 5.  Skupaj bo do konca novembra 2020 izplačanih 323,2 milijona evrov (18.218.583 evrov za skrajšani delovni čas, 303.551.554 evrov za čakanje na delo, 496.314 evrov za karanteno in 913.822 evrov za začasno denarno nadomestilo).

Preberite tudi:

Pripravljeni na drugi vaj, saj že imamo predlog četrtega koronapaketa

Kaj vse prinaša peti protikoronski paket

Kaj prinaša šesti protikoronski sveženj – PKP 6

Zavod je za vse interventne zakone skupaj – za ZIUPPP, ZIUZEOP +A, ZIUOOPE, ZIUPDV, ZZUOOP – prejel več kot 130.000 vlog delodajalcev za približno 600.000 zaposlenih (en delodajalec je lahko oddal več vlog, tudi večkrat za istega zaposlenega). Po zelo grobi oceni govorimo tukaj o vsaj 300.000 posameznikih.

V Sloveniji imamo po zadnjih podatkih 887.205 delovno aktivnih (od tega jih je kar 94.269 samozaposlenih). Kakšna bo ta številka, ko država ne bo več zmogla podaljševati ukrepov, lahko samo ugibamo. Glede na to, da se realno lahko zmanjša za skoraj 34 odstotkov, je jasno, da nam kaj lahko grozi kriza, hujša kot leta 2008, če se nekaj ne bo drastično spremenilo.

Prav tako je jasno, da bodo kljub subvencijam, nadomestilom in ugodnostim nekatera podjetja zaprla vrata za vedno, a ob tem se postavlja vprašanje, kaj bo potem s pridobljenimi ugodnostmi, jih bo treba vračati?

Ugodnosti in dolžnosti delodajalcev iz PKP

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 (ZIUOOPE) sta kot pogoj za pridobitev pravice do nadomestila plače določala, da nad delodajalcem ni smel biti uveden postopek stečaja in da mora delodajalec, ki je prejel sredstva, ta vrniti v celoti, če začne postopek likvidacije po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po njegovem prenehanju, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Ob tem pa je treba opozoriti še na določilo 31. člena ZIUZEOP, ki pravi, da mora  delodajalec, ki ne izplačuje neto plač in odreja nadurno delo v času prejemanja nadomestila za plače, prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

PKP je mnogim podjetjem pomagal, da so lahko obdržali svojo dejavnost, vsi pa ne bodo imeli te sreče. Bodo morali pridobljeni denar vračati? Velja to tako za d. o. o. kot tudi za s. p.?
Zavod je za vse interventne zakone skupaj – za ZIUPPP, ZIUZEOP +A, ZIUOOPE, ZIUPDV, ZZUOOP – prejel več kot 130.000 vlog delodajalcev za približno 600.000 zaposlenih (en delodajalec je lahko oddal več vlog, tudi večkrat za istega zaposlenega). Vir slike: Pixabay

Kaj pomeni likvidacija in kaj stečaj?

Podjetje ima omejeno število načinov, kako lahko konča svoje poslovanje, govorimo seveda o d. o. o. Podjetnik v tej pravni obliki lahko zaključi poslovanje po redni ali prisilni likvidaciji, prenehanju po skrajšanem postopku, izbrisu in stečaju.

Namen likvidacijskega postopka je razdeliti premoženje družbe in izbrisati družbo iz sodnega registra družb. Stečajni postopek pride v poštev pri dolžniku, ki je nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben, torej prezadolžen. Prenehanje  družbe po skrajšanem postopku pa je način, po katerem se lahko podjetje zapre le, če ima urejene vse obveznosti podjetja in razmerja z zaposlenimi. Nas pa bosta tokrat zanimali le likvidacija in stečaj.

Likvidacija je postopek, v katerem se unovči celotno premoženje podjetja z namenom poplačila vseh upnikov. Po poplačilu vseh upnikov se preostalo premoženje podjetja razdeli med vse družbenike. Likvidacija je lahko prostovoljna ali prisilna. Postopek prostovoljne likvidacije ureja ZGD-1, postopek prisilne likvidacije pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Likvidacija se lahko opravi:

  • s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena,
  • s sklepom družbenikov,
  • s smrtjo ali prenehanjem družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače,
  • z odpovedjo,
  • na podlagi sodne odločbe,
  • če se število družbenikov zmanjša pod dva, razen če je v zakonu določeno drugače.

O stečajnem postopku odloči sodišče na podlagi predloga upravičenega predlagatelja, le-ti pa so v tem primeru lahko dolžnik oz. osebno odgovorni družbenik dolžnika, upnik z izkazano terjatvijo do dolžnika (katera je že zapadla v plačilo več kot dva meseca) in javni jamstveni in preživninski sklad RS.

Stečajni postopek se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju.

Zaradi uresničitve tega interesa se v stečajnem postopku unovči vse premoženje stečajnega dolžnika in iz denarnega dobroimetja, doseženega z unovčenjem, plačajo terjatve upnikov ter stroški stečajnega postopka.

Bistveno drugačna zgodba pa je pri s. p. Zaprtje s. p. je treba načrtovati vsaj 15 dni pred njegovim dejanskim zaprtjem v obliki sporočila o zaprtju s. p. na AJPES-u. Podjetnik, ki želi zaključiti svojo poslovno pot, odda obvestilo o zaprtju s. p. (vsaj 15 dni pred nameravanim datumom zaprtja), na VEM točki skupaj z referentom odda obrazec o zaprtju podjetja (vsaj 3 dni pred nameravanim datumom zaprtja). V osmih dneh se mora odjaviti iz socialnih zavarovanj z oddajo obrazca M-2 na ZZZS, kot tudi vse svoje zaposlene.

ZIUZEOP in ZIUOOPE določata pogoj, da nad delodajalcem ni smel biti uveden postopek stečaja in da delodajalec ne sme biti v postopku likvidacije.
ZIUZEOP in ZIUOOPE določata pogoj, da nad delodajalcem ni smel biti uveden postopek stečaja in da delodajalec ne sme biti v postopku likvidacije.
Vir slike: Pixabay

Po izbrisu podjetja iz Poslovnega registra Slovenije mora poskrbeti še za zaprtje poslovnega računa na banki. V 60 dneh po izbrisu mora podjetnik na FURS oddati davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Hkrati s s. p. se bodo iz poslovnega registra izbrisale tudi vse morebitne podružnice s. p.

Kdo in če mora torej vračati pridobljeni denar

Kot smo že zapisali, ZIUZEOP in ZIUOOPE določata pogoj, da nad delodajalcem ni smel biti uveden postopek stečaja in da delodajalec ne sme biti v postopku likvidacije. Vendar likvidacija ali stečaj kot način prenehanja družbe ni mogoča pri samostojnih podjetnikih posameznikih, zato zanje obveznost vračila pomoči v primeru prenehanja s. p. ne velja. Velja pa za d. o. o.

 Drugače je sicer v določilu, ki pravi, da mora delodajalec, ki ne izplačuje neto plač in odreja nadurno delo v času prejemanja nadomestila za plače, prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini. To pa velja tako za d. o. o. kot za s. p.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice