Ko en del politike podpira spremembe, drugi del pa nasprotuje, se ne zgodi nič

S poslancem Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Francem Bogovičem (SLS/EPP) smo se pogovarjali o njegovih spominih na čas osamosvojitve Slovenije, o entuziazmu in velikih pričakovanjih Slovencev, doseženih ciljih, pa tudi o velikih izzivih, ki nas čakajo v prihodnje.

Ob prihajajočem predsedovanju Slovenije Svetu EU nas je zanimalo tudi, kakšna so pričakovanja glede predsedovanja ter specifičnih ciljev, ki jih bo Slovenija zastopala. Pogovarjali smo se o načrtih za okrevanje in odpornost ter o tem, kaj pravzaprav pomenijo pogosto uporabljene besede: zeleno, digitalno in odporno ter kako v vse to sodi koncept Pametnih vasi.

Smo v mesecu juniju in v dneh, ko Slovenija praznuje 30. obletnico svoje samostojnosti kot suverena država. Kako se spominjate tistih prelomnih časov pred in ob osamosvojitvi Slovenije?

Ko pomislim na te čase izpred 30-ih let, se mi spomin nehote vrne še dve leti nazaj, na 12. maj 1988, ko smo ustanovili Slovensko kmečko zvezo (SKZ), predhodnico Slovenske ljudske stranke (SLS), v Unionski dvorani. Bil sem organizator skupine, ki je prišla iz Krškega. Vsekakor so to bili prelomni časi. In dejstvo, da sem bil v tej dvorani, znajo prav ovrednotiti tudi kolegi v Evropskem parlamentu, ko govorim o tem, da smo leta 1988 v Sloveniji ustanavljali prvo demokratično stranko v takratni Jugoslaviji.

Naslednji spomin je eno leto mlajši: Tone Pavček in prebrana Majniška deklaracija v podporo četverici, potem pa volitve spomladi 1990, zmaga Demosa, referendum in vso veselje ter vzhičenost na predvečer razglasitve samostojnosti. So pa v spominu ostali tudi težki dnevi, ki so temu sledili v vojni za Slovenijo in končno olajšanje, ko smo v začetku julija 1991 videli, da je bila JLA poražena in izgnana iz Slovenije in da resnično imamo samostojno državo.

Vi ste v politiko vstopili še kot mladenič, kot ste že sami dejali, pred samo osamosvojitvijo z udeležbo na znamenitem zboru Slovenske kmečke zveze leta 1988 v Unionski dvorani v Ljubljani, ki je pomenil dejansko ustanovitev prve demokratične slovenske politične stranke po 2. svetovni vojni – Slovenske kmečke zveze, današnje Slovenske ljudske stranke, katere podpredsednik ste danes. So se vaši upi tistega dne in iz časa demokratizacije uresničili, so vaša pričakovanja po demokratični Sloveniji izpolnjena?

Vsekakor so ti veliki cilji, da imamo Slovenci svojo državo, smo člani Evropske unije, polnopravni člani Nata, da uporabljamo evro in smo v schengenskem območju bili doseženi tako rekoč do polnoletnosti Slovenije. Od takrat naprej pa je treba priznati, da se je na nek način romantika tudi v evropski in svetovni politiki končala.

Prišle so finančna, migrantska, pa tudi covid-19 kriza. V teh turbulentnih letih je bil ves svet na preizkušnjah. Najbrž bi lahko kako zadevo tudi bolje izpeljali, vendar sem eden tistih, ki običajno iščemo pozitivne stvari ob takih obletnicah. Če jih želiš najti, jih zagotovo najdeš: izpolnila so se velika pričakovanja, smo državotvoren narod, smo član skupnosti najnaprednejših držav, Evropske unije, ki Evropejcem globalno gledano zagotavlja najvišjo blaginjo.

Moje misli so usmerjene predvsem v pozitivne stvari, ki jih ni malo. Včasih je premalo hvaležnosti za to, kar smo dosegli, premalo zavedanja glede tega, kje smo in kako živimo. Seveda pa je treba tudi razmisliti o tem, kaj lahko izboljšamo v naslednjih letih.

Kakšne želje imate za Slovenijo in slovenski narod ob tem jubileju – 30 let samostojne Slovenije?

Mislim, da je v tem trenutku zelo pomembno, da se malce umiri politične strasti. V naslednjem desetletju, v katerem bomo doživeli zelo velike spremembe, v kolikor bomo želeli slediti ciljem, ki so zapisani v EU strategijah, povezanih s tremi besedami: zeleno, digitalno, odporno, bomo namreč morali biti predvsem pripravljeni na te izzive.

Ne bo dovolj, da bo en del politike v javnosti podpiral spremembe, drugi del pa uspešno nasprotoval temu in se ne bo nič zgodilo. V kolikor ne bomo znali sprejemati odločitev, bomo lahko v gospodarskem smislu hitro še bolj odvisno od drugih – bodisi na energetskem področju, na področju oskrbe s hrano, ali na področju drugih apostolatov suverenosti države.

Zato je pomembno, da se umirijo politične strasti in da se sami pri sebi vprašamo po osnovnih elementih demokracije in jih v svojem vsakdanjem življenju tudi upoštevamo. Demokracijo namreč gradimo iz dneva v dan. Ni nekaj, kar smo pridobili in imamo za večno. Moramo znati odgovarjati na spremembe in negovati kohezivnost družbe. Mislim, da je zelo pomembno, da ko se bodo dogajale te velike spremembe, ne pozabimo na tiste, ki bodo v tej tekmi potegnili krajši konec – to pomeni imeti konkurenčno in hkrati socialno državo. Brez kohezivnosti v družbi ne bomo mogli ustrezno odgovarjati na izzive naslednjih let.

Kako velike cilje lahko država doseže, kadar se politika poveže, lahko vidimo na primeru Nemčije in Avstrije. Tam so to znali storiti v kriznih časih (finančna, migrantska kriza). Politiki so se znali povezati preko roba levi – desni, imeti široke koalicije, kot sta v Avstriji Ljudska stranka in Zeleni.

Nekaj podobnega se danes dogaja tudi v Sloveniji, z gibanjem Povežimo Slovenijo, v katerem je iniciativa več političnih strank: SLS, NLS, Zeleni Slovenije. Gibanje je v pogovorih tudi s Stanko modernega centra, z uspešnimi župani in mnogimi drugimi. Tudi župani SLS so začutili večjo potrebo, da se pridružijo in da je čas, da nastopijo tudi kot kandidati na listi za volitve v DZ RS. Veseli me, da je z nami tudi moralna avtoriteta dr. Ernest Petrič, ki ima bogat zgodovinski spomin in izkušnje in z vsem srcem to gibanje tudi podpira. Zeleni z njihovim predsednikom g. Čušem in tudi go. Nado Pavšer pa sledijo trendom, ki so znani širom po svetu, zmernejši liniji zelenih strank, ki proaktivno delajo na trajnostnem razvoju in se ne postavljajo per se v vlogo nekih nasprotnikov sprememb v družbi. Celotno gibanje želimo narediti takšno, da bo sposobno odločanja in bo imelo v mislih vse tri stebre trajnosti: okoljske, socialne in ekonomske cilje.

Z velikim veseljem tudi sam sodelujem v tem gibanju in v njem vidim veliko priložnost za Slovenijo, ki je danes za moje pojme politično preveč razklana med dva pola, ki se med seboj zelo težko pogovarjata, kaj šele, da bi bila pripravljena sodelovati. Naše gibanje bo v vsakem primeru odprto za kvaliteten program in dobro sodelovanje. Prepričan sem, da bo odločilno pri oblikovanju prihodnje vlade.

Čez nekaj dni, z mesecem julijem, Slovenija že drugič prevzema polletno vodenje Evropske unije, torej predsedovanje Svetu EU. Kakšna so vaša pričakovanja glede predsedovanja v trenutnih izzivih Evrope po zadnji zdravstveni krizi ter posledično gospodarski in socialni krizi, ki jih je povzročila pandemija covida-19?  

Na prvem mestu mislim, da je predsedovanje zlasti priložnost za promocijo države. Leta 2008 smo to odlično izkoristili. Prepoznani smo bili kot prva nova članica iz skupine desetih pridruženih leta 2004, ki je odlično opravila predsedovanje. Prepričan sem, da bo tudi sedanja vlada in vsi, ki bodo sodelovali pri predsedovanju, to storili tudi v letošnji drugi polovici leta. Verjamem, da smo tisti, ki bomo znali odločno, suvereno in dobro voditi Svet EU.

Druga stvar, za katero menim, da je predsedovanje Svetu EU dobra priložnost, je ta, da Slovenija okrepi svojo prisotnost v Bruslju. Mislim, da smo premalo zastopani. Ekipa stalnega predstavništva, ki sicer šteje 57 oseb, je sedaj okrepljena na okoli 230 oseb in napovedi so, da bo tudi po zaključku predsedovanja v Bruslju ostalo več ljudi, kot jih je bilo pred predsedovanjem.

Tretji segment, ki je prav tako pomemben je, da tudi Slovenci prepoznamo, da je predsedovanje Svetu EU velika stvar in se na nek način vključimo, da se ne bo predsedovanje dogajalo samo v Bruslju, na Brdu in v Ljubljani, ampak tudi v ostalih krajih po Sloveniji. Tudi sam bom vgradil kamenček v ta mozaik s konferenco o Pametnih vaseh, ki se bo odvijala 1. oktobra 2021 na gradu Rajhenburg, v občini Krško. Konference se bo udeležila tudi EU komisarka Dubravka Šuica, štirje slovenski ministri, kolegica iz EU parlamenta z Bavarske, predsednica odbora za kmetijstvo iz hrvaškega sabora, predstavnik odbora regij in v profesionalnem delu vrsta podjetij in institucij, ki bodo predstavile praktične izkušnje z različnih področij.

Kar se tiče same vsebine je predsedovanje na nek način nadaljevanje politike, ki se določi v tako imenovanem predsedujočem trojčku, v našem primeru so to: Nemčija, Portugalska, Slovenija in hkrati odgovori na razmere, ki se odvijajo v tem času: okrevanje po covid-19 krizi, tako z vidika gospodarstva kot tudi zdravstva – mislim, da smo na tem področju sedaj, ko imamo dovolj cepiv, na dobri poti in tudi z moje strani poziv ljudem, da cepljenje opravimo v čim večjem številu in da se na tak način tudi gospodarsko najbolje zaščitimo. Zaprta vrata tovarn in ostalih dejavnosti, tudi prostorov družbenega življenja, je največji udarec za gospodarstvo.

Vsekakor bodo Načrti za okrevanje, ki še prihajajo ali so že v Bruslju, v veliki meri predmet sprejemanja v drugi polovici leta, to bo odgovorno delo. 80 odstotkov programa je zapisanega v skupnem evropskem programu, vsaka država pa lahko doda svoje vsebine. V tem drugem delu si je Slovenija zadala nekaj specifičnih nalog, ki so povezane s širitvijo EU proti državam Zahodnega Balkana. Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija, Kosovo in Albanija so države, ki trkajo na vrata EU in v kolikor bodo ta vrata predolgo zaprta, bodo ta prostor zasedli drugi veliki globalni igralci.

Slovenska prioriteta je tudi kibernetska varnost in vsekakor tudi področje razvoja podeželja. Konec junija dobimo dokument Dolgoročna vizija razvoja podeželja, ki ga pripravljajo trije komisarji: komisarka Šuica, ki je zadolžena za demokracijo in demografijo, komisar Wojciechowski, ki je zadolžen za področje kmetijstva in komisarka Ferreira, ki je zadolžena za področje regionalnega razvoja oziroma kohezije. Temu sporočilu bodo sledili tudi razni dokumenti na zakonodajni ravni in to lahko Slovenija zelo s pridom izkoristi. Veliko tega je pokritega v konceptu Pametnih vasi. To so tudi naše slovenske nišne priložnosti.

Eden ključnih izzivov bo torej gospodarsko in socialno okrevanje Evrope po pandemiji. Nam lahko poveste kaj več o ciljih Evrope na tem področju, kaj nam prinaša evropski načrt za okrevanje in odpornost?

Načrt za okrevanje in odpornost je komplementaren s finančno perspektivo 2021-27. Pospešuje vlaganja v EU v naslednjih treh letih. Gre za paket, ki ima na razpolago 390 milijard nepovratnega denarja, na razpolago je še 360 milijard povratnih sredstev oziroma ugodnih kreditov in ta sredstva se dodajajo k 1100 milijardam iz finančne perspektive 2021-27. Skupaj oba programa sledita razvojni paradigmi zelene, digitalne, odporne Evrope.

V načrtu za okrevanje in odpornost je 37 % sredstev, ki se jih mora razporediti na področje okolja ter 20 % za področje digitalizacije. O deležu skupne kmetijske politike, ki bo moral imeti značaj zelenih ukrepov, se še pogajamo.

V povezavi z zeleno paradigmo je treba omeniti, da v juliju pride dodaten velik paket dvanajstih zakonodajnih dokumentov pod nazivom Pripravljeni na 55. V tem paketu so dokumenti, ki bodo določali, kako se bodo zmanjševali izpusti v posameznih državah članicah EU, če želimo do leta 2030 zmanjšati izpuste v EU za 55 % v primerjavi z letom 1990, kakšen bo delež obnovljivih virov, nova regulativa na področju avtomobilskih izpustov, regulativa na področju varčevanja z energijo, regulativa, ki bo določala, kako naj bi se produkti, ki so bili proizvedeni izven EU in z veliko večjim ogljičnim odtisom, dodatno obdavčili v EU …

Pri digitalni EU gre za kruto spoznanje še dodatno skozi covid-19 krizo, kako je predvsem industrija na področju digitalizacije, ki se odvija večinoma v ZDA in nekaj tudi na Kitajskem, praktično povozila EU. Podjetja, ki niso v EU, so vojni dobičkarji covid-19 krize – tam so se kopičili tudi dohodki od naših nakupov na daljavo, uporabe aplikacij in podobno. Zato je jasna opredelitev EU, da se pospešeno vlaga v razvoj tehnologij in v razvoj digitalizacije in to v treh smereh: na prvem mestu, da zagotovimo kvalitetnejše širokopasovne povezave za vse Evropejce, tako na podeželju kot v mestih, druga smer je razvoj platform, umetne inteligence, interneta stvari in podobno, tretja pa, da posvetimo več pozornosti veščinam Evropejcev, da bodo lahko sledili tem novim digitalnim tehnologijam.

Odporna Evropa pa temelji na zavedanju, kako zelo potrebujemo proizvodnjo farmacevtskih pripravkov v sami Evropi, kako rabimo proizvode kemične industrije, kako pomembno je, da smo prehransko samooskrbni, ne le znotraj EU temveč tudi v posameznih delih EU.

Na teh treh stebrih se oblikuje prihodnje desetletje, to so tiste velike spremembe, ki so pred nami in znotraj katerih je treba poiskati priložnosti in jih izkoristiti tudi v okviru sredstev, ki bodo na voljo.

Zdi se, da vaš koncept Pametnih vasi, ki ste ga začeli v svojem prvem mandatu evropskega poslanca, v celoti skladen z vizijo zelene, digitalne in odporne Evrope. Bili ste pravzaprav vizionarski glede prihodnjega razvoja podeželja, saj ste v tej smeri že ves čas delovali. Kako bo Evropa uresničevala to vizijo in vi vaš koncept Pametnih vasi?

Sem zelo vesel, da sem že leta 2016/17 prepoznal, kako pomembno je, da spregovorimo o odpravi zaostanka digitalnega razvoja na podeželju, ki se začne s širokopasovnimi povezavami ter storitvami, prilagojenimi podeželju, in nenazadnje, da je koncept Pametnih vasi holističen pristop k reševanju izzivov podeželja kot celote: tudi ostalih dejavnosti, kot so turizem, mobilnost na podeželju, dolgotrajna oskrba za starejše, energetske priložnosti in ostale stvari, ki se odvijajo na podeželju.

Veseli me, da EU komisija zaključuje dokument dolgoročne strategije razvoja podeželja. Komisarka Dubravka Šuica s Hrvaške je odgovorna za ta dokument in z njo odlično sodelujemo. Prav v tem dokumentu bo EU komisija zapisala to, kar smo mi skozi zadnja leta že ves čas govorili v povezavi s konceptom Pametnih vasi.

Digitalizacija je torej ključna za prihodnji razvoj. Da je to ena od prioritet za Slovenijo, je pokazala tudi Vlada RS z oblikovanjem vladnega strateškega sveta za digitalizacijo. Kakšne so vaše napovedi za to področje in kolikšna je še digitalna vrzel med mesti in podeželjem? Tudi covid-19 kriza je pokazala na nujnost nadaljnje izgradnje širokopasovnih povezav na podeželju.

Veseli me, da je z oblikovanjem strateškega sveta in imenovanjem mladega, v svetu uveljavljenega strokovnjaka Marka Borisa Andrijaniča, vlada dala velik poudarek digitalizaciji. Prepričan sem, da bi morali imeti v vladi ministrstvo za digitalizacijo.

Digitalna vrzel med mesti in podeželjem je še vedno velika. V EU je 40 % ljudi na podeželju brez kakovostne širokopasovne povezave, v primerjavi z 10 % ljudi v mestih. In ta razkorak se poskuša zmanjšati. Je pa zanimivo, da sam živim na vasi v Občini Krško, kjer imamo optično povezavo, v Brežicah pa so imeli težave, saj teh povezav tudi v mestu še ni – tudi to je realnost.

Covid kriza je pokazala in tudi pospešila določene procese na mnogih področjih: na primer področje učenja na daljavo, ki bo zagotovo v neki hibridni obliki lahko priložnost tudi v prihodnje, sestanki na daljavo, tudi kupujemo na daljavo, delo na daljavo je postalo stalnica, manj potujemo in to je vplivalo tudi na manjši ogljični odtis v času pandemije, tudi glede organizacije dela EU parlamenta se opravlja razmislek, ali je mogoče več delati na daljavo … Prav je, da te lekcije, ki smo jih dobili, tudi prepoznamo in uporabimo v prihodnje.

Kar me veseli je to, da so ljudje širom sveta prepoznali, da je lahko kakovost življenja na podeželju boljša kot v mestih, predvsem v takih težkih časih, kar kaže na dober trend vračanja h koreninam.