Naprej na vsebino

Franc Bogovič: Pomembno vlogo v implementaciji nove reforme SKP bo odigralo tudi slovensko predsedovanje Svetu EU

Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so minuli petek, na dan slovenske državnosti, dosegli dogovor o novi reformi Skupne kmetijske politike EU (SKP) 2021-2027, ki bo evropskim kmetom omogočila, da bodo še naprej zagotavljali zdravo, kakovostno in cenovno dostopno hrano za Evropejce ter po drugi strani pospešila preobrazbo evropskega kmetijstva v bolj trajnostno, digitalno in okolju prijazno.

Dogovor predstavlja epilog tri leta trajajočih pogajanj na ravni EU o eni najpomembnejših evropskih politik ter ključni politiki za nadaljnji razvoj evropskega trajnostnega kmetijstva in podeželja.

Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP), ki kot član odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) novo reformo SKP aktivno spremlja od predstavitve predloga le-te s strani prejšnjega sestava Evropske komisije pred tremi leti, izraža veliko zadovoljstvo nad dokončno sklenitvijo dogovora ter tudi olajšanje, da tega paketa ne bo podedovalo slovensko predsedstvo, ki bo s 1. julija 2021 prevzelo predsedovanje Svetu EU.

Dogovor predstavlja epilog tri leta trajajočih pogajanj na ravni EU o eni najpomembnejših evropskih politik ter ključni politiki za nadaljnji razvoj evropskega trajnostnega kmetijstva in podeželja.
Dogovor predstavlja epilog tri leta trajajočih pogajanj na ravni EU o eni najpomembnejših evropskih politik ter ključni politiki za nadaljnji razvoj evropskega trajnostnega kmetijstva in podeželja.
Vir slike: Splet

»Po treh letih od predstavitve predloga nove reforme SKP s strani takratnega evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana in preštevilnih, po mojem mnenju tudi popolnoma nepotrebnih zapletih tekom zakonodajnega postopka, je dogovor o reformi vendarle dosežen.

Čestitke si zaslužijo tako pogajalci Evropskega parlamenta, na čelu s kolegoma iz naše politične skupine EPP Petrom Jahrom in Norbertom Linsom, kot tudi Sveta EU, ki ga je v zaključni fazi zastopalo portugalsko predsedstvo.

Žal tega ne morem reči za vlogo Evropske Komisije, predvsem njenega podpredsednika Fransa Timmermansa, ki je v imenu komisije med samimi pogajanji bolj kot ne metal pesek v kolesje in ni deloval v duhu mediatorja med dvema zakonodajalcema, kar je običajna vloga komisije v tovrstnih pogajanjih,« uvodoma pojasnjuje Bogovič in dodaja: »Nova reforma SKP ohranja in krepi evropski model družinskega kmetovanja, kmetom daje več gotovosti in zaupanja v prihodnost, ohranja cenovno dostopnost hrane in njeno visoko kakovost ter hkrati združuje ekonomsko, socialno in ekološko trajnost evropskega kmetovanja.

Prvič v zgodovini kmetijske politike EU je v zakonodaji jasno določena višina neposrednih plačil za manjše kmetije EU, in sicer 10 % ovojnice za neposredna plačila za t. i. obvezno prerazporeditveno plačilo za manjše kmete.«

»Eden najbolj trdih orehov med pogajanji je bila t. i. zelena arhitektura SKP, ki določa tako višino finančnih sredstev kot pogoje za izvajanje intervencij za krepitev trajnosti kmetijske pridelave, večjo zaščito virov in zaščito biotske raznovrstnosti.

Dogovor tako določa, da bo za financiranje t. i. eko shem namenjenih 25 % sredstev ovojnice za neposredna plačila, pri čemer bo državam hkrati omogočena določena fleksibilnost v primeru večje ambicioznosti v drugem stebru SKP, ki je namenjen razvoju podeželja. S tem se državam daje več svobode pri oblikovanju kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki bodo tako bolj prilagojeni kmetijskemu modelu posamezne države.

Poleg tega se z namenom krepitve biotske raznovrstnosti na ravni kmetije določa najmanj 4 % delež kmetijskih zemljišč v rabi, ki bo moral biti namenjen ne-kmetijski rabi,« o trajnostni naravi reforme pojasnjuje Bogovič in dodaja, da tovrstni kompromisi kažejo na visoko raven ambicioznosti in odgovornosti evropskih kmetov do okolja, a obenem omogočajo nadaljnjo ekonomsko vzdržnost evropskega kmetijskega modela.

»V politični skupini EPP smo si močno prizadevali tudi za spremembo sistema nadzora nad rabo sredstev SKP. Z novo reformo se tako daje prednost nadzoru na osnovi tveganj, uvaja pa se tudi možnost poprave nebistvenih napak kmetov s strani nacionalnih administracij. Poleg tega se krepijo pravila o preglednosti in orodja za preprečevanje navzkrižja interesov, boj proti goljufijam in izkoreninjenje korupcije izpostavlja Bogovič in dodaja, da bo po novem bistveno bolje urejeno tudi krizno upravljanje in obvladovanje tveganj v kmetijstvu, krepi pa se tudi položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano.

Prvič v zgodovini kmetijske politike EU je v zakonodaji jasno določena višina neposrednih plačil za manjše kmetije EU, in sicer 10 % ovojnice za neposredna plačila za t. i. obvezno prerazporeditveno plačilo za manjše kmete.
Prvič v zgodovini kmetijske politike EU je v zakonodaji jasno določena višina neposrednih plačil za manjše kmetije EU, in sicer 10 % ovojnice za neposredna plačila za t. i. obvezno prerazporeditveno plačilo za manjše kmete.
Vir slike: Splet

»Reforma opredeljuje številna nova orodja za krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano in bistveno spreminja tista tržna orodja in orodja za krizno upravljanje, ki so se do sedaj izkazala za premalo učinkovita. Vzpostavlja se tudi delujoča rezerva za krizne razmere v višini 450 milijonov evrov na leto, ki bo omogočila hitro odzivanje v primeru tržnih neravnovesij in ostalih kriznih razmer,« pojasnjuje Bogovič.

»Reforma SKP, ki bo zaživela s 1. januarjem 2023, torej povečuje ekološko trajnost in hkrati ohranja ekonomsko vzdržnost evropskega modela kmetijstva, ki temelji na družinskih kmetijah kot jedru našega podeželja in vira visoko kakovostne hrane. Verjamem, da bodo kmetijski ministri EU, ki se danes sestajajo v Luksemburgu, dogovor formalno potrdili in da jim bomo v Evropskem parlamentu sledili čimprej. Pomembno vlogo v implementaciji reforme bo odigralo tudi slovensko predsedovanje Svetu EU, zato predsedujočemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Podgoršku in njegovi ekipi želim veliko uspeha pri vpeljavi reforme v življenje na ravni EU ter tudi na nacionalni ravni, kjer je treba postopek priprave slovenskega strateškega načrta SKP zaključiti čimprej,« zaključuje Bogovič.

Franc Bogovič,

poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP Group), podpredsednik SLS

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice