Naprej na vsebino

Kaj je osebni stečaj, kako poteka in za koga je lahko rešitev?

Osebni stečaj je lahko rešitev za potrošnike, podjetnike in zasebnike, ki se znajdejo v hudih finančnih stiskah. To pomeni, da kljub premoženju, ki si ga lastijo, ne morejo redno ali v celoti pokrivati obveznosti, ki jih imajo do svojih dolžnikov. V tem primeru govorimo o insolventnosti; nezmožnosti poravnati obveznosti, ker na voljo ni zadostna količina likvidnih sredstev.

Preberite tudi:

Za objavo najdenih osebnih dokumentov na Facebooku tudi prek 12.000 evrov kazni

V čem se razlikujeta stečaj in likvidacija? Kaj je osebni stečaj?

Oseba, ki se odloči za osebni stečaj, sicer lahko ima dovolj premoženja v obliki premičnin in nepremičnin, da poplača svoje upnike, vendar gre za to, da so dolgovi višji od njenega celotnega premoženja.

Kdo se lahko poslužuje osebnega stečaja?

V osebni stečaj gre lahko vsaka fizična oseba, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče. Tudi če tega pogoja ne izpolnjuje, je dovolj, da ima v Sloveniji premoženje. Izpolnjen mora biti tudi pogoj, da je oseba insolventna; da torej s svojimi obveznostmi zaostaja vsaj dva meseca v trikratniku njegovih prihodkov. Za brezposelne posameznike velja, da morajo imeti dolgove v višini vsaj 1000 evrov.

V osebni stečaj gre lahko vsaka fizična oseba, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče.
V osebni stečaj gre lahko vsaka fizična oseba, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče.
Vir slike: Pixabay

V čem je smisel osebnega stečaja?

Osebni stečaj je namenjen temu, da so iz premoženja stečajnega dolžnika poplačane terjatve vseh upnikov. Upniki naj bi bili poplačani hkrati in v enakih deležih. Glavni cilj stečajnega dolžnika je, da se mu po uspešno prestanem postopku odpusta obveznosti odpustijo vsi dolgovi.

Začetek osebnega stečaja

Osebni stečaj se začne s predlogom za začetek stečaja. Tega lahko pri pristojnem okrožnem sodišču vloži dolžnik ali kateri od dolžnikovih upnikov. Če predlog vloži dolžnik, mora priložiti overjeno poročilo o stanju premoženja in izjavo o morebitnih ovirah za odpust obveznosti. V izjavi mora navesti vse premoženje, vendar mora biti pri tem ločeno osebno premoženje in tisto iz poslovnih knjig. Predložiti je treba tudi podatke o vseh transakcijskih računih ter o vseh svojih prejemkih (plače, pokojnine itd.). V kolikor dolžnik premoženja nima, je treba tudi to navesti v izjavi.

Sodišče ima nato tridnevni rok, da izda sklep o začetku procesa osebnega stečaja. Dolžniku se nato dodeli stečajnega upravitelja. Ta je z dolžnikom nato v stikih ves čas trajanja postopka.

Ob tem, ko dolžnik zaprosi za odpust obveznosti, dobi čez nekaj tednov ali mesecev sklep, da se je začel postopek odpusta obveznosti. Hkrati začne teči preizkusna doba. Ko se ta izteče, izda sodišče sklep o končanju postopka osebnega stečaja in o odpustu obveznosti.

Kaj se zgodi v postopku osebnega stečaja?

  • Izvršbe se prekinejo oziroma ustavijo. S tem se ustavijo tudi rubeži izvršiteljev. Ob tem je treba poudariti, da se ne ustavijo izvršbe zaradi preživnine, kazenska denarna kazen, globa za prekršek …
  • S premoženjem dolžnika upravlja stečajni upravitelj. Dolžnik lahko še naprej upravlja s svojim dohodkom, ki ni rubljiv.
  • Vse premoženje dolžnika postane del stečajne mase, zato ga bo upravitelj tekom postopka osebnega stečaja tudi prodajal (npr. avto, stanovanje, delnice, …).
  • Če stečajni dolžnik v tem času ni zaposlen, mora biti vsaj aktivni iskalec zaposlitve in o tem poročati stečajnemu upravitelju.

Stroški začetka osebnega stečaja

Po tem, ko je bila sprejeta novela ZFPPIPP-F, dolžnikom, ki predlagajo začetek osebnega stečaja, ni več treba plačati predujma v višini 2.000 evrov. Sredstva postopka se črpa direktno iz proračuna Republike Slovenije. Če se ugotovi, da dolžnik ima premoženje, se ta znesek v postopku osebnega stečaja vrne nazaj v proračun Republike Slovenije.

Dolgovi, ki se in ki se ne štejejo pod odpust obveznosti

V odpust gredo lahko vsi dolgovi dolžnika, ki so nastali pred dnevom izdaje sklepa o začetku postopka. Pri tem so izvzeti naslednji:

  • dolgovi iz naslova denarne kazni, odvzema premoženjske koristi ali povrnitev škode, izrečene v kazenskem postopku;
  • globe ali odvzem premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali iz odvzema premoženja nezakonitega izvora;
  • dolgovi, ki so nastali ob povrnitvi škode, ki je bila povzročena namerno ali iz hude malomarnosti;
  • plače, nadomestila plač in neplačani prispevki (samo za s.p.);
  • terjatve za preživnino;
  • odškodnina za škodo, ki je nastala zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in odškodnina za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

Trajanje preizkusne dobe postopka osebnega stečaja

Zakon določa, da traja preizkusna doba osebnega stečaja med dvema in petimi leti. Dolžniki in upniki imajo pri tem možnost, da se pritožijo na trajanje postopka. Sicer pa je sodišče tisto, ki določi preizkusno dobo na podlagi mnenja stečajnega upravitelja. Pri tem se upoštevajo starost dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno stanje in drugi osebni razlogi za dolžnikovo insolventnost.

Ob osebnem stečaju se dolžnikovo premoženje šteje v stečajno maso. Vnovči se ga s prodajo. Sem spadajo nepremičnine, osebna vozila, umetnine ali drugi predmeti večje vrednosti. Če ima dolžnik zakonca, ta pa določeno premoženje, se najprej ugotovi, če je to skupno ali vezano le nanj.
Ob osebnem stečaju se dolžnikovo premoženje šteje v stečajno maso. Vnovči se ga s prodajo. Sem spadajo nepremičnine, osebna vozila, umetnine ali drugi predmeti večje vrednosti. Če ima dolžnik zakonca, ta pa določeno premoženje, se najprej ugotovi, če je to skupno ali vezano le nanj.
Vir slike: Pixabay

Kaj spada in kaj ne spada v stečajno maso?

Ob osebnem stečaju se dolžnikovo premoženje šteje v stečajno maso. Vnovči se ga s prodajo. Sem spadajo nepremičnine, osebna vozila, umetnine ali drugi predmeti večje vrednosti. Če ima dolžnik zakonca, ta pa določeno premoženje, se najprej ugotovi, če je to skupno ali vezano le nanj. Pri skupnem premoženju se predvideva, da je vsak od zakoncev imetnik polovice. Če obstaja zunajzakonski partner, je postopek enak, kot če bi šlo za zakonca.

V stečajno maso spada tudi plača in drugi prejemki, razen v obsegu, ki je po Zakonu o izvršbi in zavarovanju izvzet iz izvršbe, torej do višine zneska minimalne plače.

V stečajno maso se ne štejejo preživnina, denarna socialna pomoč, štipendije in drugi prihodki v skladu s 101. členom ZIZ. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ji mora po zakonu ostati še znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik.

Česa dolžnik, ki je v osebnem stečaju, ne sme:

  • sklepati pogodb in opravljati drugih poslov in dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso;
  • samostojnemu podjetniku preneha status in svoje dejavnosti ne sme opravljati;
  • brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
  • odpreti novega ali drugega računa;
  • se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

Druge informacije v zvezi s stečajem

Odpust obveznosti se nanaša na tiste dolgove, ki so nastali pred začetkom osebnega stečaja, razen izjem, ki jih ni mogoče odpustiti.

Če dolžnik odpust obveznosti uspešno prestane, novega odpusta ne more predlagati v obdobju naslednjih 10 let.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice