Naprej na vsebino

Svetovni dan prebivalstva leta 2021: Kako covid-19 vpliva na plodnost?

Tema letošnjega svetovnega dne prebivalstva je vpliv covida-19 na plodnost. Kako SARS-CoV-2 vpliva na plodnost in kako je vplival na nataliteto in mortaliteto?

Svetovni dan prebivalstva je vsakoletni dogodek, ki ga obeležujemo 11. julija z namenom opominjanja na probleme svetovne populacije, kot so načrtovanje družine, enakost spolov, revščina, zdravje in človeške pravice.

Preberite tudi:

Smo že dovolj zreli za pogovor o demografiji?

Anja Fortuna: Mladi in demografija

Leta 1989 ga je ustanovil svet Združenih narodov, njegov datum pa so določili z mislijo na 11. julij 1987 – dan, ko naj bi svetovna populacija dosegla (in presegla) pet milijard.

Danes se število svetovnega prebivalstva še zmeraj naglo viša in počasi dosega 7.9 milijard ljudi. Zanimivo je, da je svetovno prebivalstvo potrebovalo več kot dva milijona let, da je doseglo eno milijardo, a nato v le naslednjih dvesto letih doseglo sedmo milijardo.

K temu je prispevalo mnogo najrazličnejših faktorjev. Osma milijarda naj bi bila dosežena do leta 2024, devet milijard pa nas bo pa do leta 2042.

Je to dobra novica? Marsikdo bi rekel, da prej obratno.

Raziskave so pokazale možnost korelacije med SARS-CoV-2 in neplodnostjo.
Raziskave so pokazale možnost korelacije med SARS-CoV-2 in neplodnostjo.
Vir slike: timesofindia.indiatimes.com

Ali SARS-CoC-2 vpliva na plodnost?

Plodnost je neposredno povezana s trendi naraščanja in upadanja svetovnega prebivalstva. Na letošnji svetovni dan prebivalstva se bomo osredotočili na vpliv epidemije virusa SARS-CoV-2 na plodnost.

Širjenje covida-19, ki ga je povzročil SARS-CoV-2, je bilo ena največjih globalnih zdravstvenih groženj v zadnjih desetletjih. Infekcija s SARS-CoV-2 poslabša normalen imunski odziv, kar lahko vodi v lokalno in sistematično poškodbo tkiv. Čeprav je to največkrat in v najhujši obliki poškodba respiratornega trakta, lahko govorimo tudi o nezanemarljivi poškodbi ledvic, nevrološki škodi, gastrointestinalnih simptomih, aritmiji in drugih neželenih pojavih, med drugimi tudi poslabšanjem plodnosti.

Ker so moški spermiji občutljivi na virusne napade, bi okužba s SARS-CoV-2 lahko povzročila tudi neplodnost pri moških. Druge študije so pokazale, da SARS-CoV-2 lahko vpliva na moške hormone, ki so nujni za produkcijo normalne sperme. Veliko moških je po obolenju poročalo o bolečinah v spolnih organih.

Nekatere študije so pokazale, da bi virus lahko negativno vplival tudi na ženske reproduktivne funkcije. Covid-19 velikokrat spremlja povišan nivo interlevkina 6, interlevkina 8, faktorja nekroze tumorja α in drugih citokinov, ki vplivajo na neugodno stanje za razvoj blastociste ali fetusa v normalni maternici. Epidemiološka študija je pokazala, da lahko koronavirusi škodujejo razvoju fetusov in dojenčkov, da lahko sprožijo predčasen porod, spontani splav, nepravilno rast zarodka ali celo smrt.

Najhujše, kot tudi blažje posledice virusa SARS-CoV-2 za plodnost se sicer pojavljajo dokaj redko, toda že potencialno korelacijo med poslabšanjem plodnosti in okužbo z virusom je treba upoštevati, kot dovoljšen motiv za posebno skrb za zaščito moške in ženske plodnosti.

Svetovna nataliteta nekoliko upadla

Epidemija koronavirusa je pripeljala velike spremembe v naša osebna življenja ter v življenje družb. Da je koronavirus močno vplival na smrtnost, je očitno, nekoliko bolj presenetljiv je bil njegov vpliv na nataliteto, ki je upadla kljub pričakovanjem, da se bo mnogo ljudi tekom »lockdowna« odločilo za (še enega) otroka. Ekonomske izgube, negotovost in zdravstvene težave so običajno igrali pomembno vlogo pri nasprotni odločitvi.

Med epidemijo je bila odločitev za otroka redka zaradi negotovosti, finančne nestabilnosti in zdravstvenih težav.
Med epidemijo je bila odločitev za otroka redka zaradi negotovosti, finančne nestabilnosti in zdravstvenih težav.
Vir slike: lifeasmama.com

Nataliteta med epidemijo v Sloveniji neznatno spremenjena

V Sloveniji nismo občutili večjega upada rodnosti. Podatki SURS-a za december 2020 in januar 2021 kažejo, da se je januarja 2021 rodilo 62 otrok manj kot januarja 2020, decembra 2020 pa 80 otrok manj kot decembra 2019.

Sicer pa se je v letu 2020 pri nas rodilo 18.767 otrok, umrlo pa 24.016 ljudi, kar pomeni, da smo imeli Slovenci v zadnjem letu negativni prirastek (kot tudi v nekaj zadnjih letih pred epidemijo).

Celotna stopnja rodnosti (št. otrok, rojenih na žensko v rodni dobi) je ostalo približno enako kot v letu 2019 (1,61 za leto 2019 in 1,6 za leto 2020.) Kako sprejeti podatek o negativnem prirastku, je odvisno od našega gledišča: če o njem razmišljamo kot državljani, podatek ni razveseljiv, a obenem tudi ni izredno zaskrbljujoč. S svetovnega vidika oz. z vidika problematike globalne prenaseljenosti pa lahko na (nizek) upad naravnega prirastka na globalni ravni gledamo pozitivno.

Jasno je, da svetovna populacija ne more rasti v nedogled. Edini humani način, da jo zamejimo, je, da zmanjšamo rodnost, posebno na območjih, kjer je velika rodnost posledica nedostopnosti sredstev za uravnavanje nosečnosti.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice