Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu

Rojstni dan kralja

12. julij 1921 je svoj 77 rojstni dan praznoval Peter I Karađorđević. Časopis Slovenec je ob tej priložnosti spisal voščilo: »Vsi Jugoslovani pošiljajo ob tej priliki goreče molitve k nebu, da nam Bog še dolgo ohrani našega vladarja, junaškega kralja in osvoboditelja!«

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Kralj Peter je danes znan po temu, da je bil najprej zadnji kralj Srbije, nato pa prvi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev – Jugoslavije. Danes tudi vemo, da je še istega leta umrl.

Kralj Peter je danes znan po temu, da je bil najprej zadnji kralj Srbije, nato pa prvi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev – Jugoslavije.
Kralj Peter je danes znan po temu, da je bil najprej zadnji kralj Srbije, nato pa prvi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev – Jugoslavije.
Vir slike: Splet

Težave z mladino

V tistem času se je pripetil primer, ki je bil samo ena izmed mnogih podobnih posledic vojne in drugih nemirov.

V družini je oče umrl, fanta pa sta ostala sama doma z mačeho. Starejši, France po imenu, je šel v trgovino in tam kradel. Mačeha ga je takoj odpeljala domov, vendar je tam tudi svojega mlajšega brata Jožeta z besedami prepričeval v tatvine. Njuna mačeha je čez dan delala, zato je oba fanta dala v varstvo, kjer je starejši spet kradel in ukradel 690 kron. Ukraden denar je kasneje vrnil.

Na tej točki je bilo vpleteno že sodišče in fanta sta bila po tem dogodku nekaj časa pridna. Na žalost pa je mačeha kmalu zbolela in ni bila več sposobna skrbeti za otroke. Fanta sta potemu spet kradla in hkrati vpeljala še dva druga otroka k tatvini – en je bil star osem let, drugi pa le pet.

Na drugem koncu Jugoslavije pa je živel 15-letni mladenič, ki se je šolal za vajenca. V šoli je pouk preveč zanemaril in zato mu niso izdali spričevala. Doma so ga starši nekoliko hujše okarali, vendar je to fantu prišlo tako do srca, da je še isti dan skočil v Savo. Nedolgo za tem, so iz reke potegnili njegovo truplo.

Korupcija na delu

Zagrebški stražnik je dobil nalogo, da odvede zelo nevarnega zločinca iz stražnice na centralno postajo. Med potjo pa mu je zločinec ponudil 80 kron, če ga stražnik izpusti. Stražnik je denar sprejel in zločinca izpustil ter nadzorniku javil, da je nalogo izvršil. Seveda se je kmalu izkazalo, da to ni res, zato so ga hoteli aretirati, kar jim je uspelo šele po dolgem zasledovanju in streljanju.

Kapitalizem je roparsko gospodaril z živimi silami narodov. Nenasitno je grabil po svežih delavnih silah in jih zgrinjal v mestih in industrijskih krajih.
Kapitalizem je roparsko gospodaril z živimi silami narodov. Nenasitno je grabil po svežih delavnih silah in jih zgrinjal v mestih in industrijskih krajih. Vir slike: Splet

»Kje je rešitev?«

V eni izmed takratnih številk Slovenca je izšel obsežen članek o prihodnosti človeške rase na svetu.

»Kapitalizem je roparsko gospodaril z živimi silami narodov. Nenasitno je grabil po svežih delavnih silah in jih zgrinjal v mestih in industrijskih krajih. Tu jih je natrpal po kleteh in podstrešjih, po odvratnih delavskih kasarnah, kjer jim je manjkalo sonca in zraka, vsakega stika s svobodno, duha in telo dvigajočo naravo, dajoč jim le toliko, da so se mogli za silo nasititi in v alkoholu utopiti vse višje misli in želje. V tem dušljivem ozračju sta se bohotno razpasla jetika in spolnost in izpijala masam še tisti mozek in kri, ki sta jim ga puščala tovarna ali rudnik.«

»Temu materialističnemu kapitalizmu se je pridružil še materialistični socializem, ki je bil tako v nravnem oziru zaveznik kapitalizma. Kar je še pustil kapitalizem v ljudeh nravnih idealov in moči, jih je izpodkopal Marxov socializem. Namesto v cerkve in na božja pota so začele množice hoditi po gostilnah in malovrednih zabaviščih, po plesih in izletih.«

»S telesnim propadanjem je šlo vštric propadanje nravnosti, je umirala vera v nravna načela sama. Kakor kapitalistični tako tudi ljudski sloji niso več vprašali po tem, kaj je prav v višjem smislu in kaj ni, ampak so si hoteli zagotoviti le čim večji delež na užitkih tega sveta.«

Tako so si sledili opisi trenutnega stanja v takratnem svetu. V nadaljevanju je pisalo, da so se zaradi tega oblikovali različni kongresi, kjer so se zbrali učenjaki in politiki ter poskušali poiskati rešitve, da se izognejo morebitnemu propadu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice