Naprej na vsebino

Franc Bogovič: EU se je odločila biti prva na zeleni okoljski poti, nujno pa je, da ji bodo ostali veliki onesnaževalci naše matere Zemlje sledili

Smo pripravljeni na 55?

Ko je govora o podnebnih spremembah, govorimo o izzivu, ki ima izreden vpliv na gospodarstvo in na družbo kot celoto. EU se je odločila, da bo v boju proti podnebnim spremembam stopila na vodilni položaj s ciljem, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina in da se uresniči evropski zeleni dogovor.

Preberit tudi:

Franc Bogovič: Prav je, da kmetje soustvarjamo slovenski Strateški načrt za kmetijsko politiko 2023-2027

Da lahko pride do doseganja zelo ambicioznih okoljskih ciljev in posledično tudi sprememb v realnem življenju, pa se mora najprej postaviti celovit zakonodajni okvir. Na ravni EU se ključen dokument za to področje pripravlja s strani Evropske komisije – Pripravljeni na 55 (angleško: Fit for 55). Ključen cilj omenjenega akta je do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 % v primerjavi z letom 1990. Na tej točki je vredno omeniti, da nam je v zadnjih 30 letih uspelo zmanjšati izpuste za 25 %, kar pomeni, da bodo v naslednjih 10 letih potrebne odločne poteze in pogum za dosego zastavljenega cilja, da torej še dodatno zmanjšamo izpuste za 30 %.

Pri dokumentu Pripravljeni na 55 gre za obsežen paket 12 uredb, ki celostno pokrivajo področje in so medsebojno povezane. Predlogi in načrtovani ukrepi pokrivajo vsa pomembna področja, ki so ključna za hitrejše zmanjševanje toplogrednih plinov v naslednjem desetletju – uvedba trgovanja z emisijami v novih sektorjih in poostritev obstoječega sistema EU za trgovanje z emisijami, večja uporaba energije iz obnovljivih virov in zmanjševanje ter postopna ukinitev fosilnih goriv, večja energijska učinkovitost, hitrejše uvajanje nizko emisijskih načinov prevoza … Skupaj s potrebno infrastrukturo in gorivi lahko govorimo o elektrifikaciji prometa ter uporabi vodika v ladijskem, letalskem in tovorniškem prometu, uskladitev davčnih politik s cilji Evropskega zelenega dogovora, ukrepi za preprečevanje selitve virov CO2 ter orodja za ohranjanje in razširjanje naših naravnih ponorov ogljika ter učinkovita raba energije v stavbah. Postavlja se tudi vprašanje jedrske energije pa tudi rabe gozdov in kmetijskih zemljišč.

Še preden bodo predlogi Evropske komisije postali pravno zavezujoči, jih morata obravnavati in sprejeti še Evropski parlament in Svet ministrov EU. Tukaj gre za povsem jasne zakonodajne zaveze, za posamezno državo se bo točno določilo, na kakšen način bodo zmanjševale izpuste, kako se bodo ukinila fosilna goriva. Povsem logično je, da bo ob tako velikem paketu, ki sega na tako veliko področij, ki so ključnega pomena za življenje ljudi, še veliko izzivov, debat in usklajevanja med državami članicami EU. Moramo se zavedati, da je energetska raznolikost med državami ogromna, tudi energetske danosti so povsem različne. Če za primer vzamemo Poljsko, ki večino svoje energije pridobi iz fosilnih goriv, ne moremo pričakovati, da bo tako hitro in brez ovir prešla na obnovljive vire energije kot nekatere druge članice. Države na severu in zahodu že zdaj bistveno večji odstotek svoje energije pridobijo iz obnovljivih virov, zato ti cilji zanje že zdaj niso tako oddaljeni in težko dosegljivi. Države v srednji in vzhodni Evropi pa imajo bistveno manj pasovnega vetra, ki omogoča postavitev konkurenčnih vetrnih elektrarn, ki jih je veliko v pasu ob atlantski obali in ob obali Severnega ter Baltskega morja. Države vzhodne in srednje Evrope so tudi ekonomsko šibkejše, zato v preteklih letih niti njihova gospodinjstva niti gospodarstvo niso mogli plačevati tako velikih dajatev za prehod na obnovljive vire energije pri plačilu računa za električno energijo. Zaradi teh dajatev so zadnjih 10 – 15 let cene električne energije v Nemčiji, na Danskem, Nizozemskem in še v nekaterih državah tudi do 100 % višje, kot v Sloveniji.

Cilji zmanjšanja toplogrednih izpustov za 55 % do leta 2030 in prehod v ogljično nevtralno družbo do leta 2050, ki smo si jih zadali, dejansko zahtevajo preobrazbo družbe kot celote, ki pa bo tudi iz stroškovnega vidika zelo draga. Menim, da je ključnega pomena, da se izognemo tako imenovani energetski revščini gospodinjstev, ki ne bodo mogla plačevati bistveno višjih stroškov energentov, in smo pozorni, da gospodarstvo ne izgubi preveč na svoji konkurenčnosti. Prav zaradi tega je del paketa »Pripravljeni na 55« tudi ustanovitev posebnega sklada, ki bo omogočal pravičnejši prehod za vsako državo posebej. Nemčija je ena izmed držav, ki izredno velik odstotek svoje energije že zdaj pridobi iz obnovljivih virov, vseeno pa za povprečno gospodinjstvo ta prehod na bolj zeleno energijo poveča račun za električno energijo za okoli 800 evrov letno, oziroma okoli 67 evrov na mesec. To je znesek, ki si ga danes marsikatero slovensko gospodinjstvo zelo težko privošči, kaj šele gospodinjstva v Romuniji, Bolgariji. Vse države EU preprosto niso dovolj ekonomsko močne, da bi prenesle stroške takšnih prehodov. Postavili smo si enoten evropski cilj in strategije. Čas, ki bo potreben za dosego tega cilja, pa bo med državami članicami EU različen, kar pa pomeni, da bodo nujna tudi velika in poglobljena debata v EU, pogajanja, fleksibilnost ter solidarnost, da bomo ta ambiciozni cilj dosegli.

Poseben izziv predstavlja energetika. Države na severu in zahodu Evropske unije že zdaj bistveno večji odstotek svoje energije pridobijo iz obnovljivih virov. Vir slike: Thinkstock.
Poseben izziv predstavlja energetika. Države na severu in zahodu Evropske unije že zdaj bistveno večji odstotek svoje energije pridobijo iz obnovljivih virov.
Vir slike: Thinkstock.

Za Slovenijo bo gotovo pomembno tudi vprašanje jedrske energije, ki se za zdaj uvršča v nekakšno sivo cono. Zagotovo nam morata biti cilj energetska samozadostnost in stabilnost omrežja. Drugi blok krške nuklearke bi brez dvoma odigral ključno vlogo pri zagotavljanju stabilne in konkurenčne oskrbe z električno energijo.

Ena od osnovnih zahtev na področju energetike je učinkovitejša raba energije. Tako so predvidena velika vlaganja v stanovanjski fond, saj v stanovanjih porabimo okoli 40 % energije. V prihodnjih letih so predvidena tudi velika vlaganja v energetska omrežja, digitalizacijo energetike, raziskave in razvoj. Velika so pričakovanja glede uporabe vodika v tovornem, ladijskem in letalskem prometu. Ob zmanjšanju skupne porabe energije pa se pričakuje veliko povečanje porabe električne energije – npr. z električnimi avtomobili in toplotnimi črpalkami.

Za prehod v okolju prijaznejšo družbo bodo zagotovljena velika sredstva iz EU skladov, Načrta za okrevanje in odpornost ter iz drugih evropskih in nacionalnih virov, vendar se moramo zavedati, da bodo vsa ta sredstva predstavljala le okoli 15 – 20 % vseh sredstev, potrebnih za energetsko revolucijo, ki je pred nami. Veliko večino sredstev, ki so potrebna za preobrazbo družbe, bomo morali zagotoviti posamezniki in gospodarstvo. Zalogaj je ogromen, zato moramo čimprej vsak pri sebi in družba kot celota ugotoviti, kaj moramo narediti, in takoj začeti z aktivnostmi. Če ne bomo hitro in pravilno ukrepali, lahko postanemo država brez energetske varnosti, odvisni od drage energije, ki jo bomo uvažali. Sedaj ni čas, da bi bili vsi proti vsemu, ampak je nastopil čas za odgovorne in hrabre odločitve.

Pomembno vlogo bo odigrala tudi elektrifikacija prometa. Vir slike: Avto.finance.
Pomembno vlogo bo odigrala tudi elektrifikacija prometa.
Vir slike: Avto.finance.

Tudi za kmetijstvo zastavljeni okoljski cilji pomenijo precejšen zalogaj, saj kmetijstvo predstavlja okoli 10 % vseh toplogrednih izpustov, na drugi strani pa so kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so pravilno upravljani, tudi velik ponor ogljika. V kmetijstvu predstavlja živinoreja velik del toplogrednih izpustov. V Sloveniji travinje predstavlja približno 60 % vse kmetijske zemlje. Govedoreja, konjereja, ovčereja in kozjereja so kmetijske panoge, ki lahko poskrbijo, da bodo slovenski travniki urejeni, zato je težko pričakovati drastično zmanjšanje živinoreje na območjih z absolutnimi travniki, saj se nam bodo sicer te hribovske površine zarasle. Gozdarska strategija, ki je v obravnavi v EU, je ena izmed pomembnih strategij tako za okolje, kakor tudi za gospodarsko rabo gozda.

Paket Pripravljeni na 55 je res zelo obsežen in pomemben zakonodajni paket, ki bo posegel na številna področja našega življenja, pa tudi v globalne trgovinske odnose, saj naj bi predvidel tudi plačilo dajatve, v kolikor bomo uvažali blago, ki je bilo proizvedeno na okoljsko sporen način, z velikimi izpusti toplogrednih plinov. Na tem področju nas čakajo zahtevna pogajanja znotraj Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Tu lahko računamo na zelo trda pogajanja in nove trgovinske spore. Je pa to nujen korak, saj je EU tista, ki se je odločila naredite hitre korake v smeri okolju prijaznejše družbe, ne moremo pa mi rešiti »matere Zemlje«, saj izpusti držav EU predstavljajo zgolj okoli 9 % svetovnih emisij.

EU se je odločila biti prva na tej poti, nujno pa je, da nam bodo ostali veliki onesnaževalci naše matere Zemlje sledili.

Franc Bogovič, poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP Group), podpredsednik SLS

Naročnik objave je: Poslanska skupina EPP Group v Evropskem parlamentu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice