Pametne vasi s pametnimi ljudmi za privlačno podeželje dobrih priložnosti

V petek, 1. oktobra 2021, je na Gradu Rajhenburg v Brestanici potekala mednarodna konferenca Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo, ki je bila tudi uradni dogodek na visoki ravni v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

Vsebinsko bogata konferenca, ki so se je udeležili štirje ministri iz Vlade Republike Slovenije in predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič, podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, generalni direktor FAO Qu Dongyu, predsednik Evropskega odbora regij Apostolos Tzitzikostas ter več evropskih poslancev, pa tudi mnogi drugi predstavniki iz svetovnih, evropskih in slovenskih institucij ter podjetij, je potekala v organizaciji Pisarne evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pod vodstvom ministra dr. Jožeta Podgorška ter v sodelovanju s Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Širjenje virusa covid-19, ki je sicer otežilo tudi organizacijo te velike konference, je bilo hkrati tisto, ki nam je na marsikaterem področju odprlo oči. Po eni strani se je izkazalo, da je podeželje varen prostor, po drugi strani pa se je izkazalo, da smo premalo naredili na sami povezljivosti, saj so, kot je izpostavil predsednik Evropskega odbora regij Apostos Tzitzikostas: »V času pandemije morali številni prebivalci evropskih vasi za potrebno medicinsko pomoč opraviti dolge, naporne poti, podjetja so bila izključena z digitalnih trgov, dijaki pa so zaradi počasnega interneta bili izpostavljeni tveganju, da bodo izostali od pouka. Zato je Evropski odbor regij pozval k jasnim ciljem za trajnostno okrevanje podeželja in k resnemu usklajevanju razpoložljivih naložbenih orodij, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost, strukturnimi skladi, SKP«.

Za razvoj podeželskih področij je ključen holističen pristop

Politična razprava v okviru mednarodne konference Pametne vasi je bila osredotočena na iskanje odgovora na vprašanje, kako bo Evropska komisija v praksi izpolnila zastavljene cilje, in sicer, da bodo podeželska območja postala privlačna, živahna in dinamična, s čimer bi se zmanjšala razvojna vrzel med urbanimi in ruralnimi območji.

Ključno sporočilo udeležencev, med katerimi so bili tudi minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ter minister za digitalizacijo Marko Boris Andrijanič, je bilo, da je treba na razvoj podeželja gledati in ukrepati celostno, ne le z vidika kmetijstva, temveč tudi infrastrukture, energetike, sociale in dolgotrajne oskrbe, mobilnosti, povezljivosti, digitalizacije in zdravja ter zdravstvene E-oskrbe in turizma, saj bo le tako moč ohraniti podeželje živo in ne le zagotoviti, da se bodo ljudje tja preseljevali, temveč predvsem, da bodo ti, ki že živijo na podeželju, tam ostali.

Zavedati se namreč moramo, da podeželje ni pomembno le z vidika zagotavljanja hrane, ampak ustvarja tudi delovna mesta, turistične in ekosistemske storitve ter je hkrati del širšega družbenega odgovora na vprašanje podnebnih sprememb, temu pa morajo slediti tudi sistemi financiranja, ki se ga ne more pričakovati zgolj iz programa Skupne kmetijske politike. Ruralna območja so nenazadnje sestavni del evropskega načina življenja in identitete, saj tam prebiva kar tretjina prebivalstva EU, v Sloveniji pa celo več kot polovica prebivalstva.

Odgovore na izzive, s katerimi se sooča podeželje, bo zato moč najti in implementirati le s sodelovanjem politik tako na evropski kot tudi na lokalni in državni ravni. Pri tem pa ne smemo zanemariti pomena dialoga med urbanim in ruralnim prebivalstvom, ki se zaostruje tudi zaradi preseljevanja iz mest na vasi, ki je sicer zaželeno, morajo se pa tisti, ki se na podeželje preseljujejo, zavedati specifike podeželja in njegove osnovne funkcije – oskrbe s hrano.

Ko govorimo o Pametnih vaseh, govorimo o ljudeh, so opozorile predvsem ženske predstavnice konference

Čeprav se v povezavi s Pametnimi vasmi pogosto uporabljata pojma digitalizacija in tehnologija, se moramo zavedati, da to dvoje ni cilj, temveč zgolj orodje.

»Z veseljem podpiram pobudo Pametne vasi in sem hvaležna za bogato razpravo z lokalnimi oblastmi in podjetji, ki naša podeželska območja naredijo bolj zelena, digitalna in odporna. Ta pobuda zelo dopolnjuje dolgoročno vizijo podeželja in Pakt za podeželje. Ta pakt nam pomaga, da skupaj delamo v korist naših podeželskih območij. Z inovacijami, tehnologijo in digitalnimi rešitvami lahko resnično naredimo naše vasi pametne in znatno izboljšamo kakovost  življenja ljudi, ki v njih živijo. S tem bomo izpolnjevali tudi svojo kolektivno odgovornost, da ne bomo nikogar pustili za seboj, ne glede na to kje živijo,« je poudarila podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica.

Poslanka Evropskega parlamenta Elsi Katainen je to ponazorila z besedami, da Pametna vas pomeni, da njen razvoj poteka neodvisno od lokacije, da pri tem skupaj delujejo oblasti na različnih ravneh in da vse poteka od spodaj navzgor, pri čemer je  digitalizacija samo orodje za doseganje cilja, medtem ko so najpomembnejši ljudje. Tudi nekdanja evropska komisarka za promet Violeta Bulc je dejala, da če želimo delovati pametno, to ni samo digitalno. Tehnologija je orodje, ne rešitev.

»Infrastruktura je najbolj nujna potreba podeželja – od prometa do digitalnega. Nekatere vasi še nimajo vode in kanalizacije, njihove pošte so zaprte, banke so daleč, zdravniki specialisti se nahajajo v velikih mestih, javni prevoz pa ne obstaja. Če resnici ne pogledamo v obraz in takoj začnemo ukrepati, ne samo, da v vasi ne bomo privabili novih prebivalcev, ampak bomo te obstoječe tudi izgubili,« je poudarila Marijana Petir, poslanka v hrvaškem Saboru in predsednica odbora hrvaškega Sabora za kmetijstvo.

Ustanovitev Evropskega foruma za Pametne Vasi – od besed k dejanjem

Evropski poslanec, vodilni promotor koncepta Pametnih vasi in podpredsednik SLS Franc Bogovič je na konferenci napovedal tudi ustanovitev Evropskega foruma za Pametne vasi, v okviru katerega se bo prešlo od besed k dejanjem. V okviru foruma se bodo združevale politike na vseh ravneh, od lokalne do evropske, pa tudi gospodarstvo, ki je že implementiralo ali pa še razvija dobre prakse, s katerimi bo moč preseči vrzel med urbanimi in ruralnimi okolji.

»Na podeželju je že zdaj veliko dobrih praks in velikokrat zanje sploh ne vemo,« je dejal Bogovič. V Posavju, od koder prihaja, je izpostavil povezovanje pridelovalcev sadja in zelenjave, izkoriščanje potenciala Krke za namakanje, izvajanje storitev brezplačnih prevozov za starejše na podeželju, povezovanje ponudnikov v turizmu. »Povezovanje je ključno za koncept pametnih vasi,« je poudaril.

Popoldanski del konference je bil namenjen predstavitvi dobrih praks

Dopoldanskemu, političnemu delu konference, je po premoru za kosilo sledil strokovni del, ki je bil namenjen predstavitvam dobrih praks, ki ji že izvajajo ali razvijajo priznana slovenska, evropska ter globalna podjetja. Primere dobrih praks s področja digitalizacije v različnih gospodarskih in družbenih sektorjih so tako predstavili po posameznih področjih:

• pametno kmetijstvo: Silvia Cifre-Wibrow, generalni direktor, Bosch BASF Smart Farming: Kako precizno kmetijstvo podpira strategijo Od vil do vilic;
• energetika: Gregor Novak, soustanovitelj skupine SONCE in direktor družbe SunContract: SunContract energetska tržnica – tehnološka rešitev za podporo samooskrbnih in podnebno nevtralnih skupnosti;
• precizno kmetijstvo: Sergej Krajnc, direktor Termodron: Precizno kmetijstvo v praksi;
• dolgotrajna oskrba: Melita Čopar, direktorica občinske uprave Občine Krško: Pametna srebrna vas Senovo;
• povezljivost: Ralf Capito, direktor za zunanje zadeve pri Vantage Towers,

in Tony Jin, glavni predstavnik pri evropskih institucijah, Huawei: Povezovanje evropskih podeželskih območij skozi inovacije;

• mobilnost:  Gregor Mauko, direktor, Toyota v Sloveniji, in Marko Zevnik, ustanovitelj in direktor zavoda Sopotniki: Toyota GO, inovativna mobilnostna storitev za podeželje;
• E-oskrba: Peter Pustatičnik, vodja področja za eZdravje in eOskrbo, Telekom Slovenije: E-oskrba za varno in kakovostno bivanje starejših in bolnikov na njihovem domu;
• turizem: Kristina Ogorevc Račič, direktorica Centra za podjetništvo in turizem Krško: Okusi Posavja in Posavski gradovi;
• lokalne akcijske skupine (LAS): Janja Jordan, predsednica LAS Posavje in višja svetovalka za EU sredstva, Občina Krško, SmartRural21.

Podjetja vsakodnevno razvijajo nova in nova orodja, nove tehnologije, nove rešitve. Le upamo lahko, da bo med odločevalci dovolj pametnih ljudi, ki bodo znali vključevati pristop od spodaj navzgor in s tem prispevali k temu, da bomo res živeli v pametnih vaseh, v katerih bo kvaliteta življenja vsaj primerljiva, če ne celo boljša, kot v mestih.