Ekološka-humanitarna akcija Manj svečk za manj grobov se je v Sloveniji prvič izvedla leta 2009. Idejo je zasnovala Damijana Jelševar na osnovi lastne izkušnje s pogreba v Kanadi. Tam je imela priložnost videti, kako ljudje bistveno drugače ravnajo ob primeru smrti, kot je bilo to v navadi v Sloveniji. Brez gore sveč in cvetja, vendar z izredno veliko spoštovanja, sočutja … Svojci, prijatelji, znanci in sodelavci ne prinašajo sveč in cvetja, temveč darujejo sredstva v tisti namen, ki ga določi družina.
Sprva se je zdela ideja, da namesto sveče na grob položimo zastavico sočutja, za slovenske razmere nekaj skoraj da bogokletnega. Nerazumevanje in nezadovoljstvo so na glas izražali nekateri svečarji in posamezniki, ki so trdili, da gre za poskus odpravljanja krščanske navade. Toda, kaj je lahko bolj krščanskega, kot pomagati tistim, ki so pomoči potrebni? Pokojni razen našega spomina nanje, v katerem z nami živijo še naprej, ne potrebujejo ničesar več.
V ekološko-humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov 2021 zbranih že 60.375,46 evrov
Od prve akcije pa do danes je minilo že 12 let. Od takrat je akcija prerasla v pravo vseslovensko ekološko-humanitarno gibanje. V letošnji akciji je sodelovalo 25 koordinatorjev, 150 organizacij in več kot 500 prostovoljcev. Akcija s stojnicami je potekala v naslednjih krajih: Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Celje, Dobrepolje, Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Litija, Maribor, Murska Sobota, Sava, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Vojnik, Vuzenica, Šmartno ob Paki, Gornja Radgona, Žalec, Jesenice, Cerknica, Sevnica, Ptuj in Šentjur pri Celju. V vseh teh krajih so prostovoljci v zameno za prostovoljne prispevke obiskovalcem izročili ročno izdelane zastavice sočutja, ki so jih izdelali varovanci Varstveno delovnega centra Zasavje.
V letošnji ekološko-humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov je bilo do sedaj zbranih že 60.375,46 evrov. V ta znesek so večinoma všteta sredstva, ki so jih obiskovalci pokopališč v preteklih dnevih osebno darovali na stojnicah, znesek pa se še povečuje. Na račun Fundacije Svečka se še vedno stekajo donacije s strani posameznikov in organizacij, ki darujejo tudi preko spletnih donacij in z SMS sporočili, s katerimi prižigajo virtualne dobrodelne svečke (SVECKA ali SVECKA5 na 1919) in tako darujejo en ali pet evrov.
Vir slike: Manj svečk za manj grobov.
Manj sveč, manj plastike
Običajna nagrobna sveča, ki ima čas gorenja okoli 80 ur, stane okoli 1,80 evra. Z zneskom, zbranim v akciji Manj svečk za manj grobov v letošnjem letu, bi lahko kupili 33.541 sveč, ki bi dobre tri dni kasneje pristale v smetnjakih.
Slovenci glede na število prižganih nagrobnih sveč sicer sodimo v sam vrh med državami Evropske unije. Sčasoma se število kupljenih sveč sicer iz leta v leto niža, a še vedno jih letno kupimo več ton, s tem pa nastane tudi veliko odpadne plastike. Večino sveč res da recikliramo, a ne glede na to povzročajo okoljski odtis, saj se pri postopkih porabi veliko vode, s transportom prihaja do velike količine izpušnih plinov in tako naprej.
»Seveda ni nič narobe, če prižgemo kako svečo, lahko se pa občasno vprašamo, ali bi morda lahko prižgali kakšno manj.« S temi besedami so pri fundaciji Svečka orali ledino in razlagali pomen akcije, saj so se, predvsem na začetku, kdaj pa kdaj morali tudi zagovarjati, češ, kaj se pa grejo. Danes je precej drugače, ugotavlja Primož Jelševar, predsednik Fundacije Svečka.
»V dneh, ko svetovni voditelji razpravljajo o podnebnih spremembah, je pomembno spoznanje, da lahko za okolje največ naredi vsak posameznik. Trend porabe nagrobnih sveč in drugih izdelkov s kratko življenjsko dobo se v Sloveniji počasi zmanjšuje. Za to ni bilo treba prepovedati sveč, katerih predelava predstavlja veliko obremenitev za okolje, ampak spremembe izhajajo iz spoznanja ljudi, da moramo spremeniti svoje navade. Želim si, da bi se to spoznanje preneslo tudi na naše vsakodnevne nakupovalne navade in da bi izbirali več izdelkov, ki so izdelani na okolju prijazen način in pakirani v razgradljive materiale.
Veseli me, ko v teh dneh poslušam, da so prav naši domači raziskovalci iz Onkološkega inštituta Ljubljana vodilni v raziskavah novega genskega zdravila za zdravljenje kožnega raka in začenjajo prvo fazo klinične študije. Leta 2009, v prvi akciji Manj svečk za manj grobov, smo namreč prav temu inštitutu namenili sredstva za raziskave rakavih obolenj. Če smo k temu velikemu uspehu prispevali le drobtinico, smo svoj namen dosegli.«
Vir slike: Manj svečk za manj grobov.
Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo
Slogan, ki spremlja akcijo Manj svečk za manj grobov, pove vse. Zbrana sredstva so namenjena za medicinske pripomočke in za zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih, največkrat tako, da se v določenem kraju zbirajo sredstva za točno določenega posameznika ali organizacijo.
V Zagorju ob Savi bodo sredstva zbrana v letošnjem letu namenili sofinanciranju dvigala za tetraplegika Uroša Gorenca, ki je bil lani udeležen v hudi prometni nesreči. V Vojniku bodo letošnja sredstva namenili družinam v denarni stiski, ki ne morejo plačati dragih, težko dostopnih, a potrebnih terapij za obolele otroke. Na pokopališču v Gabrovki so zbirali sredstva za defibrilator. V Šentjurju so zbirali sredstva za opremo za nepokretne oskrbovance Doma starejših Šentjur. Na Ptuju pa bodo z zbranimi sredstvi pomagali Božičku, da obdari otroke iz socialno ogroženih družin. V Celju so se odločili, da bodo zbrani denar namenili za psihoterapije otrok in mladostnikov, ki imajo duševne motnje.
Vsak kraj ima svojo zgodbo. Vsak darovani evro pa lahko nekomu reši življenje ali pa mu vsaj pripomore, da kak dan lepše preživi. Hkrati pa dejansko naredimo nekaj za ohranjanje okolja. Vsak korak šteje.
