Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Iz zasedenega ozemlja

V tistih dneh so ponovno prispela poročila o težavah, ki so jih prestajali Slovenci iz italijanskega Primorja. »Vem, da ne bom nič dosegel, a povem pa le in se javno pritožim, kako se nam godi, če hočejo iti naši čez mejo po pošteni poti.« Težave so imeli predvsem v pridobitvi potnega lista, ki bi jim omogočal prehod meje iz italijanskega na slovensko ozemlje.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Posameznik je najprej moral nasloviti prošnjo na karabinjerje in jo napisati v obeh jezikih. Prošnja je potem bila posredovala maršalu, od tam pa je šla na komisariat, kjer je bilo potrebno plačilo takse (28 takratnih lir). Po tem je prošnjo moral pregledati jugoslovanski delegat v Trstu, taksa pa je tukaj znašala 42 lir.

Postopek za pridobitev potnega lista je trajal več tednov. Vir slike: Atlas obscura.
Postopek za pridobitev potnega lista je trajal več tednov.
Vir slike: Atlas obscura.

Ves ta postopek je trajal več tednov. »Ta čas lahko vsi sorodniki v Ljubljani pomro!« Po uspešni pridobitvi potnega lista pa so imeli težave še na meji. Na žig so morali čakati tudi po nekaj ur. Avtor je povedal, da tudi če v Trstu dobiš dovoljenje za v Slovenijo in nazaj, moraš na ljubljanski policiji čakati še kakšno uro, da ti Italijani dovolijo prihod nazaj. »Ali ni to preveč? Sam birokratizem!«

Vsi Slovenci so morali za vsak prehod meje prositi jugoslovanski delegat za dovoljenje in podpis, kar pa je vsakič stalo 42 lir.  »Moj passaporto ima številko čez 58.000 — zdaj pa preračunaj tolikokrat po 42 lir. In za listi ubogi podpis, za kar se ne rabi niti 1 minuto.«

Potovanja v Avstrijo

Sicer pa so s prečkanjem meje imeli težave tudi prebivalci na slovenski zemlji in sicer, če so se želeli odpraviti v Avstrijo. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, da se potne liste z namenom potovanja na Dunaj oziroma v Avstrijo, izda samo pod strogim nadzorom. Povedali so, da bodo še posebno pozorni na ženske osebe.

»Potni listi se bodo izdajali samo osebam, ki dokažejo neodložljivo potrebo potovanja, da se na ta način preprečijo mnogoštevilna potovanja naših državljanov na Dunaj radi nabave blaga, pri čemer se kršijo carinski predpisi in škoduje naši valuti.« Tudi finančno ministrstvo je naložilo carinskim organom, da izvajajo poostren nadzor nad blagom, ki ga potniki prinesejo iz Dunaja.

Slovenija je izvajala strog nadzor nad potniki iz Avstrije. Vir slike: Aida.
Slovenija je izvajala strog nadzor nad potniki iz Avstrije.
Vir slike: Aida.

Nesreča najemodajalca

V časopisu so poročali o nesreči gospoda Zajca, ki je bil umorjen s strani svojega najemojemalca, Antona Jelen. Njegova žena je pojasnila okoliščine zločina: »Meseca avgusta tega leta je zvišal moj mož najemnino gostilničarju Antonu Jelenu, ki mu je dobro vedno s hudim povračal, štirikratno in sicer je znašala ta najemnina za dve sobi in kuhinjo, ves naš gostilniški inventar, tri kleti, dve shrambi ter podstrešje reci in piši četrtletno 641 K 30 v., to je mesečno 220 K 75 v.«

Kot je povedala, pa mu je 2. novembra gostilničar hotel plačati skoraj za polovico nižjo najemnino. Gospod Zajc ni hotel sprejeti denarja in je gostilničarju zapretil, da mu bo povišal najemnino na raven, ki je bila normalna za tiste čase. Gostilničar Jelen je pismo raztrgal in kar po pošti poslal denar za najemnino, seveda prvotni znesek, ki je bil nižji od dogovorjenega. »Na to mu je šele pokojnik zvišal na višji znesek in zato je moral umreti na tako nečloveški način.«

Neprijetne vesti s Štajerske

Na mariborskem okrožnem sodišču se je znašel Ivan Kranjc, ki je bil obsojen na eno leto strogega zapora. Na avtobusni postaji je namreč bral v časopisu o poskusu atentata na regenta in izjavil: »Tega h… so mogli že davnej ubiti.«

Po poročanjih naj bi bilo vino tistega leto izjemno močno. Tako so pisali, da je »Dravskem polju doslej že sedem žrtev kot posledica letošnjega močnega vina. Nekaj je smrtnih slučajev, drugi so težko poškodovani.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice