Skip to content

So predvidene odškodnine za cepljenje proti covidu-19 uvod v obvezno cepljenje?

Za nov paket protikoronskih zakonov PKP, tokrat že deseti, vlada poleg podaljšanja financiranja telemedicinske obravnave, podaljšanja ukrepa koriščenja odsotnosti zaradi bolezni do treh dni brez obiska zdravnika (do 28. februarja 2022 z možnostjo podaljšanja še za tri mesece) in ukrepa, s katerim lahko ministrstvo za zdravje vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe do 30. junija 2022, predvideva tudi  odškodnine zaradi resnih stranskih učinkov po cepljenju proti covidu-19 ali aplikaciji zdravila za zdravljenje covida-19.

»Uvedba odškodninske odgovornosti in sistema odškodnin brez krivde je ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv in zagotavljanju učinkovitega in celovitega izvajanja nacionalnega programa cepljenja,« je na novinarski konferenci dejal minister za zdravstvo Janez Poklukar in dodatno pojasnil, da se kot škoda ne šteje škoda iz strokovne nepravilnosti pri cepljenju ali škoda, ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva.

Predlog zakona pa vključuje tudi predlog, da bi lahko v času izrednih razmer odloki vlade dobili večjo moč, ali kot je pojasnil Poklukar, da bi lahko »ko obstaja resna in utemeljena nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni covid-19, ki je ni mogoče učinkovito zajeziti z ostalimi ukrepi iz zakona, ki ureja nalezljive bolezni, to ureja z odlokom«.

Poklukar: Koristi cepljenja odtehtajo posledice cepljenja

Poklukar je dejal, da se tako kot pri vseh drugih zdravilih, tudi pri cepljenju lahko pojavijo resni neželeni učinki, vendar je teh malo in zato koristi cepljenja močno odtehtajo tveganje zaradi resnih posledic bolezni. Ponovno je vse, ki se še niso cepili, pozval k cepljenju. Po podatkih NIJZ, aktualnih v času pisanja tega prispevka, je v Sloveniji polno cepljenih 54 %, z enim odmerkom pa 58 % prebivalcev.

Delež cepljenih do 19. novembra 2021. Vir slike: Posnetek zaslona Cepimo.se.
Delež cepljenih do 19. novembra 2021.
Vir slike: Posnetek zaslona Cepimo.se.

Za katere  primere bi veljale odškodnine?

Kot je pojasnil Poklukar, bi odškodnine veljale v primerih, ko zaradi cepljenja ali zdravljenja nastanejo trajne in hude zdravstvene posledice. Resno trajno zmanjšanje življenjskih funkcij in upravičenost odškodnine bo presojala posebna komisija. Postopek naj bi se rešil v obdobju štirih mesecev.

Prvi korak, ki ga bo moral narediti oškodovanec, je vložiti dokumentacijo domnevnih posledicah zdravljenja oziroma cepljenja ter o njihovem zdravljenju na ministrstvu za zdravje. Najprej bo razpravo opravila Komisija za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem in nastalo škodo pri ministrstvu za zdravje – v ta namen ji bo tudi omogočen vpogled v celotno dokumentacijo vlagatelja oziroma pacienta.

V kolikor bo Komisija ugotovila povezavo med zdravstvenimi posledicami in cepljenjem oziroma zdravljenjem proti covidu-19 (razen v primeru najhujše posledice, tj. smrti) bo morala mnenje podati še invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). V treh mesecih naj bi komisiji podali svoje ugotovitve, nato pa bo imelo ministrstvo za zdravje še 30 dni časa, da se odloči o izplačilu odškodnine. Odškodnina se izplača iz državnega proračuna.

Do odškodnine bodo upravičeni tako tisti, ki so hude posledice utrpeli, kot tudi njihovi ožji družinski člani. Zakon bi veljal tudi za nazaj – torej bi se lahko za odškodnine prijavili tudi tisti, ki so se cepili in utrpeli resne zdravstvene posledice od začetka cepljenja proti covidu-19 naprej.

Podobne ureditve odškodninske odgovornosti po cepljenju imajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kot npr. Danska, Avstrija, Francija, Nemčija, Finska, Švedska in Italija.

Kolikšna bo višina odškodnin?

Pri ureditvi ukrepa v povezavi z odškodninami se je vlada naslonila na zakon o nalezljivih boleznih, ki že ureja odškodnine za obvezna cepljenja, in v 53.b členu določa:

  • Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena ima pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem znesku v višini 60.000 eurov.
  • Zakonec oziroma partner, ki je živel v zunajzakonski skupnosti z osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali, če gre za mladoletno osebo, njeni starši imajo v primeru njene smrti pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem skupnem znesku v višini 10.000 eurov.
  • Otroci osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena do 18. leta starosti imajo v primeru njene smrti pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem skupnem znesku v višini 20.000 eurov.

Ali na kratko: 60 tisoč evrov za posameznika s hudimi posledicami, v primeru smrti, ki bi bila posledica cepljenja ali zdravljenja, partnerju umrlega oziroma staršem, če je umrli otrok, pripada 10 tisoč, v kolikor gre za smrt starša pa otrokom do 18. leta pripada 20 tisoč evrov odškodnine. Ti zneski bi se enkrat letno usklajevali z inflacijo.

Zakon tudi določa, da se lahko zahteva za odškodnino uveljavlja v roku šestih let od dneva cepljenja.

Zakon o nalezljivih boleznih je sicer v veljavi že od decembra 1995 in za ves ta čas sodna praksa izkazuje, da je v Sloveniji bila odškodnina zaradi posledic cepljenja izplačana zgolj enkrat in sicer zaradi posledic obveznega cepljenja proti hepatitisu B.

Pri pripravi predloga zakonodaje za odškodnine zaradi resnih stranskih učinkov po cepljenju proti covidu-19 ali aplikaciji zdravila za zdravljenje covida-19  bo izhodišče zakon o nalezljivih boleznih, ki določa odškodnine za posledice, v kolikor je cepljenje obvezno. 
Vir slike: Pixabay.
Pri pripravi predloga zakonodaje za odškodnine zaradi resnih stranskih učinkov po cepljenju proti covidu-19 ali aplikaciji zdravila za zdravljenje covida-19 bo izhodišče zakon o nalezljivih boleznih, ki določa odškodnine za posledice, v kolikor je cepljenje obvezno.
Vir slike: Pixabay.

Obstaja povezava med uvajanjem obveznega cepljenja proti covidu-19 in odškodninami?

Ne želimo preveč špekulirati, a dejstvo je, da se je za obvezno cepljenje od 1. februarja  naprej že odločila Avstrija, kot smo poročali danes. In Avstrija zagotovo ne bo ostala edina država, ki se bo odločila za ta korak. Morda bo uvedba odškodnin prepričala še koga, ki je do danes cepljenje zavračal, da se za ta korak vendarle odloči.

Že aprila letos je Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), na eni izmed novinarskih konferenc dejala, da gre pri cepljenju proti covidu-19 vsekakor za javni interes in bi morali izplačilo odškodnine urediti z zakonom, saj na področju odškodnin za neobvezna cepljenja obstaja praznina.

Ali se s tem predlogom odškodnin za hude posledice po cepljenju proti covidu-19 le maši ta »praznina« ali gre za prvi korak v smeri odločitev, da bo cepljenje tudi v Sloveniji obvezno, bo pokazal le čas.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice