Naprej na vsebino

Ta veseli čas pričakovanja

S prvo adventno nedeljo smo stopili v adventni čas. Čas pričakovanja božičnega praznika, v katerem kristjani slavimo praznik rojstva našega odrešenika, Jezusa Kristusa. Samo ime za ta čas izhaja iz latinske beseda adventus, ki pomeni prihod. Prva adventna nedelja tudi predstavlja začetek cerkvenega leta.

Preberite tudi:

Advent – čas v katerem je bistveno pričakovanje

Čas potrošništva, v katerem živimo, je precej zameglil prvoten pomen tega praznika. V trgovinah so že nekaj časa na policah svetleče se bunkice in drugi okraski z božičnimi motivi. Spokornost, ki vključujeta tudi post in molitev, so preglasile v veliki meri uvožene »cin, cin, cin« melodije in neumorno nakupovanje daril.

Vendar bistvo adventa ni dirjanje za čudovitimi darili. Bistvo adventa je v tem, da si vzamemo čas in se spravimo sami s seboj, da razmislimo o preteklosti (za katero sicer vemo, da je spremeniti ne moremo, se pa morda imamo iz nje še česa naučiti), da se pripravimo na boljšo prihodnost ter predvsem, da si damo priložnost, da živimo v sedanjosti, kolikor se le da polno, zadovoljno in umirjeno. In da si v tej sedanjosti tudi vzamemo čas zase in za svoje najbližje pa tudi čas za hvaležnost.

Adventni venček

Dojemanje in vedenje v času adventa se je skozi čas precej spremenilo, a kar se je ohranilo je adventni venček. Tradicionalen adventni venček ima obliko neprekinjenega kroga – ta simbolizira popolnost in večnost.

Spleten je iz zimzelene rastline, ki ji ne moreta do živega ne mraz in ne sneg, kar simbolizira upanje in novo življenje.

Na venčku so štiri svečke – vsaka za eno adventno nedeljo. Z vsako svečo smo bližje božiču. Sveče simbolizirajo luč Boga, ki prihaja na svet preko rojstva Jezusa. Tradicionalno so sveče vijolične, saj vijolična barva predstavlja upanje, da bo tema premagana.

Štiri sveče tudi predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta); predstavljajo štiri strani neba (sever, jug, vzhod in zahod); predstavljajo štiri letne čase in tudi človekovo življenje (ob rojstvu prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar nas spominja na tuzemsko minljivost).

Tradicionalni adventni venček je okrogel, spleten iz zimzelene rastline, na njem pa so štiri vijolične sveče. Vir slike: Splet.
Tradicionalni adventni venček je okrogel, spleten iz zimzelene rastline, na njem pa so štiri vijolične sveče.
Vir slike: Splet.

Malo drugačna zgodba o štirih adventnih svečah

V sobi so počasi gorele štiri sveče. Bila je skoraj popolna tišina, zato je bilo mogoče slišati njihov pogovor.

Prva sveča je rekla: »Jaz sem MIR – ljudje me ne uspejo ohraniti. Mislim, da bom ugasnila«. In takoj zatem je ugasnila.

Druga sveča je dejala: »Jaz sem VERA – Na žalost se mnogim zdim nepotrebna, nima smisla, da še naprej gorim«. Ravno po tem, ko je to izgovorila, je zapihal lahek vetrič in jo ugasnil.

Tretja sveča je žalostno spregovorila: »Jaz sem LJUBEZEN – Nimam več moči, ljudje me pogosto pozabljajo in puščajo ob strani. Pozabijo celo imeti radi svoje najbližje,« je dejala in takoj ugasnila.

Kmalu zatem je v sobo vstopil otrok. »Kaj je to? Morale bi goreti do konca,« je rekel in začel jokati.

Takrat se je oglasila četrta sveča: »Ne boj se, dokler gorim jaz, lahko prižgeva še ostale sveče. Jaz sem UPANJE!«

Otrok je s sijajem v očeh v roke vzel svečo upanja in prižgal ostale sveče.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice