Advent – čas v katerem je bistveno pričakovanje

Če ljudje kdaj pademo na izpitu iz obhajanja praznikov, je to skoraj zagotovo v adventnem času. V trgovskih centrih nam že kmalu po 1. novembru ponujajo izdelke z božičnimi motivi, medtem ko vsesplošno razvpiti »veseli december«, ki se dogaja ravno v adventnem času, razglašamo kot čas božiča.

Preberite tudi:

Adventni venček

Božič – praznik, ko je bog človeku najbližji

Bučni veseli december je preglasil tihi adventni čas

V ihti, ki jo diktirajo potrošniški lobiji smo preprosto ukinili adventni čas, ki je namenjen pričakovanju božičnega praznika, v katerem slavimo praznik rojstva našega odrešenika, Jezusa Kristusa. V adventu je namreč v ospredju pričakovanje, s katerim gre z roko v roki tudi čas spokornosti, kar vključuje post in molitev.

Z različnimi zabavami in poslovnimi zaključki smo v naši družbi adventni čas popolnoma izrinili. Ko 25. decembra nastopi božični čas, v katerem bi moralo prevladovati veselje, ki bi se naj stopnjevalo z adventnim pričakovanjem, smo zaradi polnih želodcev utrujeni in že pogledujemo proti novemu letu, po katerem vsako leto začenjamo izpolnjevati glavno novoletno zaobljubo, hujšanje.

Morda bomo letos zaradi epidemije povrnili smisel adventnemu času

Žal, se je agresiji potrošništva uklonila tudi Cerkev, saj smo v zadnjih petdesetih letih popolnoma opustili spokorno molitveni vidik adventnega časa. Glede na omenjena dejstva lahko upamo, da bo letošnji adventni čas, ki ga prvič obhajamo izrednih epidemioloških razmerah, morda adventu vsaj nekoliko povrnil izgubljeno vsebino.

Stara modrost pravi, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Letos bomo namreč zaradi covida-19 prisiljeni opustiti velike decembrske zabave, zato se bomo lahko bolj posvetili družinski idili, sredi katere bomo lahko v resnici doživljali adventni čas, kot čas pričakovanja.

Beseda advent je latinskega izvora iz besede adventus, kar pomeni prihod. Prihod Jezusa Kristusa se zgodi na božično noč iz 24. na 25. december, ko pri slovesni polnočnici končno pričakamo njegov prihod. Letos ga bomo zaradi epidemije pričakali v krogu družine ob televizijskem prenosu svete maše.

Simbol adventa je adventni venček

Ker je za veliko nočjo božič drugi največji krščanski praznik, se spodobi, da se nanj dobro pripravimo. Zunanji simbol adventnega časa je adventni venček. Vsaj v slovenskem prostoru je navada priprave adventnega venčka sorazmerno mlada, saj se je uveljavil šele sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Tudi v svetovnem merilu je sorazmerno mlad, saj se je prvič pojavil v Nemčiji, leta 1838.

Bistvo adventnega venčka je krog, okrašen z zelenjem in štirimi vijoličnimi svečami, ki jih pritrdimo na venček. Vsaka druga varianta, še posebej vodoravna, nima nobenega smisla, saj ruši adventno simboliko. Prav tako je pomembno, da imamo vijolične sveče. Žal, lahko tudi po naših cerkvah marsikdaj naletimo na venček, ki nima vijoličnih sveč in je celo brez okrogle oblike.

Simbolni pomen kroga, zelenja in sveč

Krog namreč pomeni popolnost in večnost. Kristus, ki ga pričakujemo namreč prinaša človeštvu popolno življenje. Če ga bomo z vsem srcem sprejeli, bo naše življenje popolnoma izpolnjeno, prav tako bomo sprejeli tudi večno obliko bivanja. S sprejemom Kristusa postanemo bitja večnega življenja že tukaj na zemlji.

Adventni venček v obliki kroga okrasimo z zelenjem, katero simbolizira življenje. Človek, ki živi sam zase in se zanaša na lastno moč, je prej ali slej obsojen na propad in životarjenje, kar nima nobenega smisla. Zelenje nosi v sebi življenjsko svežino, kar nas tudi spominja na svežino, ki jo človek prejema ob povezanosti z Bogom. Človek brez Boga je namreč zamorjen in brez življenjske energije.

Štiri vijolične adventne sveče predstavljajo čas pričakovanja in štiri adventne nedelje, ki nas ločijo do božiča. Vijolična barva je simbol pričakovanja in upanja na odrešenje. Z vsako novo adventno nedeljo prižgemo eno svečo več, kar predstavlja vedno več svetlobe. Zunanja svetloba odraža naše srce, kjer se z vsakim novim tednom stopnjuje moč hrepenenja po Kristusovem prihodu.

Tišina je spremljevalka adventnega časa

V adventni čas sodi tudi duhovna priprava na božič. Duhovno dogajanje sovpada s simboliko adventnega venca, ki smo jo pravkar opisali. Duhovna globina ni sama po sebi umevna, ampak je stvar človekove svobodne odločitve. Gre za našo odprtost za Božjo besedo in zakramente, kar človeku prinaša Božje življenje.

V nasprotju z bučnostjo »veselega decembra« je adventni čas namenjen tišini. Namen tišine je, da človek vstopi v samega sebe, v svojo notranjost. Pri tem igra ključni pomen Božja beseda. Prav je, da si vzamemo vsaj pol ure časa dnevno, da ob Božji besedi, ki govori predvsem o hrepenenju po Bogu, molimo, oz. opravljamo meditacijo na krščanski način.

Aktivnost adventa se kaže v odprtosti za Božjo besedo in zakramente

Božja beseda nam odkriva globoka spoznanja o samem sebi, kar pomeni, da vedno bolj spoznavamo sebe, v luči Božje besede. Ta spoznanja lahko izročamo Bogu, kar lahko konkretno storimo v dobri adventni spovedi. Zaradi epidemije se letos za spoved vnaprej dogovorimo z duhovnikom preko telefona ali elektronske pošte.

Post, molitev, predvsem premišljevanje Božje besede, spoved in sveta maša so bistveni sestavni deli adventnega časa. Duhovno globino nam lahko pomaga stopnjevati tudi molitev pred adventnim venčkom bodisi sami bodisi skupaj z našimi najdražjimi.

Res je, da se letos ne bomo mogli veliko družiti med seboj, vendar to še ne pomeni, da bomo s tem tudi kaj bistvenega zamudili. V preteklosti smo z »veselim decembrom« zamudili duhovne priložnosti, ki nam jih je ponujal vsakokratni advent. Letos imamo priložnost, da zadevo popravimo in se prepustimo skrivnostnemu čaru globine »močnega« adventnega časa.