Skip to content

Slovenija po Landgeistu: varni na ulicah, težko do stanovanj

V marsikateri državi na svetu se tudi podnevi ni preveč varno sprehajati po mestu, sploh, če se na sprehod odpravite sami. Spomnim se svojih srednješolskih let, ko so nas pred zaključnim izletom v Amsterdam opozarjali, da nikakor ne smemo ponoči sami hoditi po mestu, ker ni varno. Takrat (več kot dvajset let nazaj) sem to zelo težko razumela, češ, česa pa naj bi se bali?

Morda vas bo zanimalo tudi:

Cene nepremičnin neumorno rastejo

In toliko let kasneje, ko se je spremenilo že toliko vsega, je sprehajanje po ulicah slovenskih mest ponoči še vedno varno. Res je, da obstajajo mesta (v enem takih živim tudi sama), kjer ponoči ne moreš srečati nič drugega kot kakšno podgano. Včasih tudi podnevi ne, kar je sicer popolnoma druge vrste problem, ki ni predmet tega prispevka.

Ljudje smo ustvarjeni tako, da smo pogosto premalo hvaležni ali pa premalo opazimo pozitivne stvari okoli sebe (pri negativnih se pa kar grebemo, kdo jih bo opazil več). Vsake toliko nam torej prav pride kakšna raziskava, opravljena v tujini, da se potem zavemo, kaj imamo in kje živimo.

V Sloveniji se ponoči na ulicah počutimo varno

V nedavni Landgeistovi raziskavi se je Slovenija izkazala kot tista država v Evropi, v kateri se ljudje počutijo najbolj varne, ko se ponoči sprehajajo po ulicah. Slovenija je dosegla od stotih 78,4 točke, sledi nam Hrvaška s točko manj, nato Švica (74,2), Islandija (73,6) in Češka (71,7).

Najmanj varne se ljudje počutijo v Belorusiji (32,3 točke), v Franciji (40,3) in Moldaviji (41,3). Tem državam sledijo Švedska, Velika Britanija, Belgija, Ukrajina, Irska, Italija in Grčija.

Slovenija je država, v kateri se  počutimo najbolj varne, če se sprehajamo ponoči - med vsemi državami v Evropi. Vir slike Landgeist.com.
Slovenija je država, v kateri se počutimo najbolj varne, če se sprehajamo ponoči – med vsemi državami v Evropi.
Vir slike Landgeist.com.

Snovalci raziskave so sicer opozorili, da to, kako varno se človek počuti na ulici, ne pove prav veliko o stopnji kriminala v državi. Nizka stopnja kriminala namreč ne pomeni nujno, da se bodo ljudje dobro počutili. Lahko pa gre tudi za to, da je zabeležena stopnja kriminala nizka kot posledica tega, da so se ljudje enostavno naveličali podajati prijave – ker se na podlagi prijav prav nič ni spremenilo in zaupanja v organe pregona ni več.

Na varnost vpliva tudi prisotnost nevarnih živali (prostoživečih psov na ulicah slovenskih mest res načeloma ni, pa tudi medvedi tako daleč ne pridejo) ali slabo urbanistično načrtovanje (k varnosti v mestih zelo prispevajo cone, ki so zaprte za promet, oziroma peš cone, nad katerimi se sicer lokalci občasno radi pritožujemo). Opozorili so tudi, da statistika lahko variira med posameznimi mesti.

Cenovna dostopnost nakupa doma v evropskih državah

Precej slabše se je Slovenija odrezala v včeraj objavljeni raziskavi glede cenovno dostopnosti nakupa doma. Cena nepremičnin je zrastla v nebo, s tem se lahko vsi strinjamo. Hkrati se draži tudi vse ostalo, plače pa temu ne sledijo.

Raziskava, katere izsledki so predstavljeni v nadaljevanju, temelji na Numbeovem indeksu cen nepremičnin, ki poleg cene nepremičnine upošteva tudi letni znesek povprečne plače na družino (1,5 povprečne plače za polni delovni čas). Koliko takšnih letnih plač je torej potrebnih za nakup srednje velikega stanovanja?

Če živite v Oslu in vam uspe prihraniti 100 % dohodka (kar je sicer praktično nemogoče), bi trajalo 10,5 let da bi prihranili dovolj denarja za nakup srednje velikega stanovanja brez hipoteke.

Snovalci raziskave so izpostavili, da so cene nepremičnin v številnih večjih evropskih mestih nesorazmerno visoke v primerjavi z lokalnim dohodkom. A to tako ali tako vemo, da so predvsem glavna mesta za življenje precej dražja od manjših.

Raziskava ugotavlja, da so nepremičnine v vzhodni Evropi dražje kot kjerkoli drugje v Evropi. Moskva je najdražje mesto v Evropi, saj bi za nakup srednje velikega stanovanja potrebovali 21,6 letnih povprečnih družinskih plač. Sledita Cascais na Portugalskem (21,4 letnih povprečnih družinskih plač) in Pariz (20,1). Nepremičnine so precej drage tudi v večjih mestih na Hrvaškem in Poljskem.

Dostopnost nepremičnin v posameznih mestih po Evropi. Vir slike: Landgeist.com.
Dostopnost nepremičnin v posameznih mestih po Evropi.
Vir slike: Landgeist.com.

Najhitreje bi za stanovanje privarčevali na Irskem (Limerick 4,3, Cork 5,6) in na Nizozemskem (Haag 5,7 letnih povprečnih družinskih plač). V Sloveniji, v kolikor bi želeli kupiti srednje veliko stanovanje v Ljubljani, bi morali prihraniti 1,5 povprečne plače vsak mesec dolgih 13,4 let.

Po letošnji Deloittovi raziskavi moramo Slovenci delati med osem in deset let, da si lahko privoščimo lastno nepremičnino. Tudi ta raziskava je upoštevala povprečno letno plačo in povprečno ceno kvadrature v državi.

Nobena izmed omenjenih raziskav pa ni vzela v obzir, da je tudi ta leta treba nekako preživeti in da skoraj da nihče ne more na kupček zlagati vsega, kar zasluži. In da tudi tisti, ki imajo plače pod povprečno (ki po podatkih SURS-a za zadnje trimesečje znaša 1.229,43 EUR), morajo nekje živeti. Tako pač deluje statistika.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice