Kmetu ni treba samo ubogati: dodatna sredstva za slovensko kmetijstvo

Marko Cigler, novi predsednik Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki, je v oddaji Komentar na Nova24TV 17. novembra 2021 izpostavil vprašanje: »Ali mora slovenski kmet res samo ubogati? Ali se bomo slovenski kmetje še pravočasno zbudili in stopili skupaj ter ne bomo več hlapci birokratom, temveč ponosni gospodarji, ki spoštujejo druge ljudi in druge poklice, zahtevajo pa tudi spoštovanje zase in za svoj poklic?!«

V obširnem komentarju trenutnega stanja v kmetijstvu je med drugim opozoril tudi, da: »Slovenski kmetje skrbijo tako za pridelavo hrane, kot za ohranjanje kulturne dediščine, obdelanost raznolike pokrajine in obstoj slovenskega naroda. Mogoče se marsikdo ne zaveda, da je trenutni položaj slovenskega kmeta bolj zaskrbljujoč kot kadarkoli v zadnjih 30 letih. Zaradi togosti kmetijske politike so onemogočena vlaganja v tehnološko posodobitev kmetij in dvig produktivnosti, kar je osnovni pogoj, da ohranimo poseljeno podeželje in nadaljevanje kmetijske dejavnosti mladih prevzemnikov kmetij,« in dodal, da je slovenski kmet primoran prodajati po ceni, ki mu jo določijo drugi verigi in posledično nastaja vedno večje nesorazmerje.

Komentiral je tudi aktualno strategijo Skupne kmetijske politike (SKP) in dejal, da je minister za kmetijstvo Podgoršek edini, ki je zadovoljen s predlagano strategijo. Minister se je na to izjavo odzval in dejal, da tudi sam ni zadovoljen z do takrat predlaganimi rešitvami znotraj SKP.

Poenotenje na Kmetijsko gozdarski zbornici Sloveniji (KGZS)

Člani sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so na 3. izredni seji, ki je potekala 25. novembra, razpravljali o predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027, ki sta ga na seji predstavili  minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek in njegovi sodelavci. Po nekajurni razpravi in pregledu pripomb, ki jih je KGZS zbrala v času javne razprave, so svetniki soglasno sprejeli sklep, da zbornica ne potrjuje Strateškega načrta SKP 2023 – 2027 v celoti, dokler se predstavniki zbornice ne sestanejo s predsednikom vlade in dogovorijo o zahtevanih sredstvih.

Pri poenotenju sveta so imeli veliko vlogo svetniki iz vrst Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza, ki so tudi člani SKZ pri SLS, in so že dlje časa opozarjali, da se v času, ko se delijo milijarde za pomembne, potrebne pa tudi nepotrebne stvari, kmetom pogosto vrže le drobtinice, pri čemer se pozablja, da so prav kmetje tisti, ki pridelujejo hrano, hkrati pa skrbijo, da podeželje ostaja obdelano in urejeno. Zato so, kot smo poročali, zahtevali 380 milijonov dodatnih sredstev v nasprotnem primeru bi pripravili protest.

Poenoteno so tako v svetu KGZS zahtevali več sredstev za ukrepe programa razvoja podeželja, saj je pred kmetijstvom zahtevno obdobje prilagajanja in posodabljanja tudi zaradi okoljskih zahtev.

Srečanje s predsednikom vlade

Prvega decembra so za skupno mizo sedli predsednik vlade Janez Janša, minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek in predstavniki kmetijskih nevladnih organizaciji: predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, predsednik Sindikata kmetov Anton Medved, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič in predsednik upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Janez Rebec.

Na sestanku so razpravljali o težkem položaju slovenskega kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja. Pogovor je bil konstruktiven in predsednik vlade je predstavnikom kmetov zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Tako bo prvič po vstopu v Evropsko unijo s strani vlade dodatno zagotovljeno več denarja za kmetijstvo, kot to zahtevajo evropski predpisi.

Dodatna sredstva bodo usmerjena v investicije za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, zagotavljanje pridelave in prireje varne ter kakovostne slovenske hrane, prav tako pa bodo omogočila prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu ter ohranila podeželje in njegovo poseljenost. Prav tako bodo ta sredstva omogočala ohranjanje kulturne krajine za namen razvoja turizma in zagotavljanje pogojev, ki bodo mlade obdržale na kmetijah ter prilagajanja podnebnih sprememb, ki jih kmetijstvo najbolj občuti, so zapisali v KGZS.

»Strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in s tem zagotovi ustrezno prehransko varnost,« je dejal Žveglič in poudaril, da se bo z dodatnimi sredstvi sedaj lahko povečala možnost, da se finančno in investicijsko podhranjeno kmetijstvo uspe obdržati.

SKZ pri SLS opozarja na pomen večjega vlaganja v primarno kmetijsko proizvodnjo

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je včeraj dejal, da bodo dodatna sredstva za novo programsko obdobje naslovila »ključne potrebe znotraj kmetijskega sektorja, ki naslavljajo proces prestrukturiranja v smislu dobrobiti živali, prilagajanje na podnebne spremembe, modernizacijo kmetijskega in živilsko-predelovalnega sektorja in druge«.

Pri tem v Slovenski kmečki zvezi pri SLS opozarjajo, da je prvotno treba poskrbeti za primarni sektor, sicer živilsko-predelovalna industrija ne bo imela surovin.

»Zelo pomembno je, da se večji delež nameni strateškemu razvoju kmetij, kot primarni kmetijski proizvodnji, s katero ohranjamo poseljeno in obdelano podeželje in kar je najpomembneje, da bodo mladi nasledniki kmetij videli v sodobnem in strateško usmerjenem kmetijstvu poslovno priložnost, s katero si bodo zagotavljali normalne pogoje življenja in dolgoročno perspektivo v tehnološkem razvoju kmetijske dejavnosti.

Dodatno je pomemben razvoj živilsko – predelovalne industrije, ki bo svoj razvojni potencial lahko nadgrajevala le, ko bomo celostno strateško razvili primarno kmetijsko proizvodnjo – kmetije, ki zagotavljajo pomembno surovinsko osnovo,« je dejal predsednik SKZ pri SLS Marko Cigler.

SKZ pri SLS sicer pozdravlja zagotovitev 310 milijonov evrov sredstev za kmetijstvo in začasno prekinja organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta.