Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Razdelitev države na oblasti

V tistem času je »minister priprave za ustavotvorno skupščino in izenačenje zakonov« predložil narodni skupščini predlog »zakona o podelitvi zemlje na oblasti«.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

V sklopu predloga bi Slovenijo razdelili na dve oblasti, ljubljansko in mariborsko. Pojavila se je sicer še ena možnost in sicer, da bi Slovenijo razdelili tako, da bi ena oblast obsegala Ljubljano, druga pa ostalo Slovenijo.

»Kdor je pisal obrazloženje predloge, je kratkomalo fantaziral. Zemljevida seveda nobenega zraven! Statistike nobene! Številke nobene! Nikjer na svetu, tudi v centralnih afriških državah, se ne pripravljajo zakonski predlogi tako površno, netemeljito in naravnost brezvestno kakor pri nas,« so predlog komentirali pri Slovencu.

Beograd v letu 1921. Vir slike: Kupindo com.
Beograd v letu 1921.
Vir slike: Kupindo com.

Zavezništvo Romunije in Madžarske

Iz Budimpešte so prispele novice, da so predstavniki aristokracije iz Romunije in Madžarske sklenili »medsebojen tajni sporazum o personalni uniji« med Madžarsko in Romunijo. Govorilo se je tudi, da je to tega prišlo s pomočjo Italije, ki je pri pogajanjih posredovala.

Državna podpora dijakom

»Nov reakcionarni atentat policaj-demokracije,« so poimenovali novo naredbo Ministerstva za policijo, ki je narekovala, da se morajo dijaki, ki si želijo državne finančne podpore, zavezati, da bodo v državnih službah odslužili dvojno število let prejemanja podpore.

Do tistega trenutka so o podporah avtonomno odločale dijaške organizacije, glede na gmotno stanje, ki so ga premogle. Nova odredba je to odločitev vzela iz rok organizacij ter jo dodelila vladi, ki bi podpore podeljevala po svoje. »Kajti jasno je, da bo dijak, ki hoče uživati podporo, v svoji stiski storil vse, da ugodi vladi, ki ima, kakor nam je dobro znano, kvalifikacijsko listo o političnem mišljenju dijaštva.«

Večina dijakov se je temu uprla. Deputacija ljubljanske »vseučiliške« mladine se je oglasila pri ministru in zahtevala »da naj se dijaštvu podeljujejo državne podpore slejkoprej potom avtonomne dijaške organizacije, ozirajoč se na dejansko potrebo prosilca, ne pa na to, je-li hoče prosilec podpisati pogoje, ki mu jih diktira policija, naj bo potem podpore potreben ali ne«.

Minister je zahteve zavrnil in povedal, »da ima podpore podeljevati vlada, in sicer tistim, ki jih ona izbere brez ozira na njihovo potrebo in učne uspehe, ozirajo se zgolj na to, koliko absolventov bo ona rabila v državni službi«.

Zaprtje Dunajske borze

Avstrijska vlada je izdala naredbo, da mora vsak obiskovalec borze na Dunaju mesečno plačevati po 100 zlatih kron, kar bi znašalo 100.000 papirnatih kron. Že naslednji dan pa so se »borzijanci« uprli in preprečevali ves promet na borzi. Vodstvo je sklicalo sejo, na kateri so se postavili na stran obiskovalcev borze in sklenili, da bodo borzo zaprli, dokler ne bo vlada naredbe umaknila ali jo vsaj omilila. K temu stališču so se pridružile tudi avstrijske banke.

Dunajska borza oziroma Wiener Börse v prejšnjem stoletju. Vir slike: Wiener Börse.
Dunajska borza oziroma Wiener Börse v prejšnjem stoletju.
Vir slike: Wiener Börse.

Odhod jugoslovanskih čet iz Albanije

Po številnih nemirih na Albanskem ozemlju so se na ministrskem svetu odločili za odmik jugoslovanskih vojaških enot iz Albanije vse do meje z Jugoslavijo. V tistem času so najprej izvedli delno demobilizacijo ter z ostalimi četami počakali, da bi videli kakšna bo situacija.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice