Naprej na vsebino

Mateja Logar: Trend je ugoden med populacijo, nikakor pa ne v intenzivnih enotah

Na včerajšnji dan je bilo ob opravljenih 1857 PCR testih zabeleženih 775 okužb s koronavirusom. Delež pozitivnih testov je torej znašal 41,7 odstotka, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V nedeljo je življenje izgubilo 16 bolnikov, v bolnišnicah pa se jih trenutno zdravi 1050, od tega je 268 bolnikov na intenzivni negi.

Razmere v bolnišnicah je na novinarski konferenci predstavila Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje. »Številke v populaciji imajo ugoden trend kar se tiče zmanjševanja števila okužb,« je dejala. »Vendar je ta trend ugoden samo kar se tiče populacije, morda delno kar se tiče sprejemov v bolnišnice, niti najmanj pa še ni ugoden v intenzivnih enotah.«

V Ljubljanskem kliničnem centru je na enoti za intenzivno terapijo hospitaliziranih 77 bolnikov. Kot pravi dr. Logar so to številke, ki si jih niti ne moremo predstavljati, če situacije ne vidimo v živo. To so bolniki, ki potrebujejo 24-urno prisotnost medicinskega osebja in ki bi brez sprejema na intenzivno terapijo umrli v nekaj urah.

V kliničnem centru je trenutno na voljo zgolj osem postelj, za pet izmed njih pa nimajo še niti zagotovljenega medicinskega osebja. Logar je opozorila, da če sledijo povprečju prejšnjega tedna in vsakodnevno v bolnišnico še naprej sprejemajo po tri do pet bolnikov, bo klinični center praktično že jutri napolnjen. »Zato si v tem trenutku nikakor ne moremo privoščiti tega, da bi ponovno prišlo do poslabšanja epidemiološke situacije,« je opozorila.

V primeru prenapolnjenosti pa bi bilo potrebno voziti voznike v druge bolnišnice, morda tudi na drugi konec Slovenije. Za to pa je spet potrebna zdravniška ekipa, ki je morda ne bo na voljo, če pride do prometne nesreče ali drugih okoliščin, kjer so potrebne zdravniške storitve.

Dr. Logar vse prebivalce naproša, da jemljejo ukrepe dobronamerno. »S tem ukrepi omogočamo dokaj normalno življenje prebivalcev Slovenije,« je poudarila. Z ukrepi pa po njenih besedah omogočamo tudi to, da zdravstvene storitve vsaj v večji meri ostanejo dostopne za takrat, ko jih nujno potrebujemo.

»Zakaj kostanj ja, kuhanček pa ne?«

Vodja svetovalne skupine se je dotaknila tudi božičnih sejmov. Med drugim je razložila tudi zakaj je ponudba hrane in pijače prepovedana. Kot je povedala, velja na božičnih sejmih praksa, da se ob kuhanem vinu ali drugih dobrotah vedno radi ustavimo in poklepetamo z drugimi obiskovalci. Kmalu se lahko tako nabere kar velika gruča ljudi, ki so seveda brez mask, ker kuhanega vina z masko ne moremo piti.

Prav to je tudi razlog, zakaj se je vlada odločila za dovoljenje ponudbe kostanja, drugih živil pa ne. Ko si namreč privoščimo kostanj, ga navadno uživamo med hojo. Za obisk božičnih sejmom velja tudi izpolnjevanje pogoja PCT.

Ponudba na letošnjih božičnih sejmih bo omejena. Vir slike: canva.
Ponudba na letošnjih božičnih sejmih bo omejena.
Vir slike: canva.

Šest mesecev za tretji odmerek obveza ali priporočilo?

Kot je objavljeno na spletni strani NIJZ, je priporočeni razmak med drugim in tretjim odmerkom pri mRNA cepivih šest mesecev. Zakaj so torej tisti, ki se po tretji odmerek odpravijo nekaj dni ali tednov pred pretekom šestmesečnega razmaka, odslovljeni s strani zdravstvenih domov oziroma napoteni na cepilna mesta, ki niso v sklopu zdravstvenih domov?

Dr. Logar je povedala, da je šest mesečni razmak priporočilo s strani proizvajalcev, so pa ga nekatere države tudi skrajšale. V Sloveniji smo se odločili za šest mesečnih razmak in od tega ne bomo odstopali, je povedala. »Vsekakor pa,  če se nekdo odpravlja nekam, in se ne bo mogel cepiti, pa mu manjka do šestih mesecev dan ali dva, ni nobenih razlogov, da se ne bi mogel cepiti,« je dodala.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice