Franc Bogovič: Virus ni edina sprememba, ki je že in še bo vplivala na naša življenja
To bo tudi zaveza EU, da do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšamo za 55 %.
Globoko smo zakorakali v zadnji mesec leta 2021, veseli december, ki je tudi letos – podobno kot je bil lansko leto – drugačen in zaznamovan predvsem s preventivnimi anti-kovid ukrepi in še vedno zelo prisotnim socialnim distanciranjem.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Dejstvo je, da sta bili zaradi pandemije covida-19 zadnji dve leti našega življenja povsem spremenjeni in če smo z razvojem cepiv že mislili, da vidimo luč na koncu tunela, se ta luč sploh v zadnjih mesecih precej odmika, tudi zaradi še vedno velike neprecepljenosti prebivalstva in zaradi nenehnega mutiranja virusa.
A prisoten virus ni edina sprememba, ki je že in še bo vplivala na naša življenja. Zlasti v prihodnjih letih bo na naša življenja izredno vplivala tudi sprejeta zaveza EU, da do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjša za 55 % v primerjavi z letom 1990, do leta 2050 pa postane v celoti brezogljična družba in s tem prva podnebno nevtralna celina.
V ta namen v Evropskem parlamentu trenutno že obravnavamo zakonodajni paket »Pripravljeni na 55« (angleško: FIT FOR 55), ki pomeni pravo energetsko in tehnološko revolucijo v EU. V zadnjih 30 letih nam je sicer izpuste že uspelo zmanjšati za 25 %, a slednje le pomeni, da bodo v naslednjih devetih letih potrebne še bolj odločne in bistveno trše poteze ter pogum za dosego zastavljenega cilja, da torej izpuste dodatno zmanjšamo še za 30 %.
Pri dokumentu Pripravljeni na 55 (FIT FOR 55) gre za obsežen paket 12 uredb, ki so medsebojno tematsko povezane. Predlogi in načrtovani ukrepi pokrivajo vsa pomembna področja, ki so ključna za hitrejše zmanjševanje toplogrednih plinov v naslednjem desetletju – uvedba trgovanja z emisijami v novih sektorjih in poostritev obstoječega sistema EU za trgovanje z emisijami, večja uporaba energije iz obnovljivih virov in zmanjševanje ter postopna ukinitev fosilnih goriv, večja energijska učinkovitost, hitrejše uvajanje nizko emisijskih načinov prevoza, itd.
Skupaj s potrebno infrastrukturo in gorivi lahko govorimo o elektrifikaciji prometa ter uporabi vodika v ladijskem, letalskem in tovorniškem prometu, uskladitvi davčnih politik s cilji Evropskega zelenega dogovora, ukrepih za preprečevanje selitve virov CO2 ter orodjih za ohranjanje in razširjanje naših naravnih ponorov ogljika ter učinkoviti rabo energije v stavbah. Pri vsem tem se postavlja tudi vprašanje jedrske energije ter tudi rabe gozdov in kmetijskih zemljišč.
Na podlagi paketa Pripravljeni na 55 se bo za vsako državo točno določilo, na kakšen način bodo zmanjševale izpuste, kako se bodo ukinila fosilna goriva, itd.
Moramo se zavedati, da je energetska raznolikost med državami zelo velika, tudi energetske danosti so povsem različne. Če za primer vzamemo Poljsko, ki večino svoje energije pridobi iz fosilnih goriv, ne moremo pričakovati, da bo tako hitro in brez ovir prešla na obnovljive vire energije kot nekatere druge države članice. Države na severu in zahodu že zdaj bistveno večji odstotek svoje energije pridobijo iz obnovljivih virov, zato ti cilji zanje že zdaj niso tako oddaljeni in težko dosegljivi.
Vir slike: Pixabay.
Države v srednji in vzhodni Evropi pa imajo bistveno manj pasovnega vetra, ki omogoča postavitev konkurenčnih vetrnih elektrarn, ki jih je veliko v pasu ob atlantski obali in ob obali Severnega ter Baltskega morja. Države vzhodne in srednje Evrope so tudi ekonomsko šibkejše, zato v preteklih letih niti njihova gospodinjstva niti gospodarstvo niso zmogla plačevati tako velikih dajatev za prehod na obnovljive vire energije pri plačilu računa za električno energijo.
V Nemčiji, na Danskem, Nizozemskem in še v nekaterih državah so zaradi teh dajatev že sedaj cene električne energije tudi do 100 % višje, kot v Sloveniji. Cilja zmanjšanja toplogrednih izpustov za 55 % do leta 2030 in prehoda v ogljično nevtralno družbo do leta 2050, ki smo si ju zadali, dejansko zahtevata popolno preobrazbo družbe kot celote, ki pa bo tudi iz stroškovnega vidika zelo draga.
Zame je ključnega pomena, da se izognemo t. i. energetski revščini gospodinjstev, ki ne bodo mogla plačevati bistveno višjih stroškov energentov, in pazimo, da tudi gospodarstvo ne bo izgubilo na svoji konkurenčnosti. Prav zaradi tega je del paketa Pripravljeni na 55 tudi ustanovitev posebnega sklada, ki bo omogočal pravičnejši prehod za vsako državo posebej.
Nemčija je ena izmed držav, ki izredno velik odstotek svoje energije že zdaj pridobi iz obnovljivih virov, vseeno pa bo ta prehod na bolj zeleno energijo račun za električno energijo za povprečno gospodinjstvo povečal za okoli 800 evrov letno, oziroma okoli 67 evrov na mesec. To je znesek, ki si ga danes marsikatero slovensko gospodinjstvo zelo težko privošči, kaj šele gospodinjstva v Romuniji, Bolgariji. Vse države EU preprosto niso dovolj ekonomsko močne, da bi prenesle stroške takšnih prehodov.
Za Slovenijo bo gotovo pomembno tudi vprašanje jedrske energije, ki se za zdaj uvršča v nekakšno sivo cono. Zagotovo nam morata biti cilj energetska samozadostnost in stabilnost omrežja. Drugi blok krške nuklearke bi brez dvoma odigral ključno vlogo pri zagotavljanju stabilne in konkurenčne oskrbe z električno energijo.
Res je, v EU smo si postavili zelo ambiciozen in enoten evropski cilj in strategije. Čas, ki bo potreben za dosego tega cilja, bo med državami članicami EU sicer različen, a dejstvo je, da bomo prehod in energetsko revolucijo v končni fazi občutili vsi, tudi v svojih denarnicah. Zato je nujno, da pri tem prehodu najbolj ne obremenimo ravno najšibkejših.
Franc Bogovič, poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP Group), podpredsednik SLS
Naročnik objave je: Poslanska skupina EPP Group v Evropskem parlamentu.
Powered by Contextual Related Posts
