DoorDash vstopa v neusmiljeni svet ultra hitrih dostav
Lahko rečemo, da smo se v Sloveniji že kar navadili na Wolt in Glovo, ki sta dostavo hrane različnih restavracij optimizirala in združila pod eno streho. No, dve strehi. Medtem pa sta mladim, željnim zaslužka ponudila ameriški stil opravljanja dela – tako imenovano gig ekonomijo.
Poslovni model, ki poganja organizacije kot so Uber, DoorDash, JustEat, TaskRabbit in podobne, temelji na temu, da je delavec deluje »na zahtevo«. To pomeni, da ima s podjetjem seveda sklenjeno pogodbo, nima pa določenega delovnega časa in s tem pride glavna prednost take oblike dela – da ga lahko opravljaš kadar želiš in posledično zaslužiš kolikor želiš. Plačilo je torej na opravljeno delo in ne opravljen čas dela.
Seveda s tem pridejo tudi slabosti. Gig ekonomija ne pozna plačanih dopustov, bolniškega staleža, plačane malice ali plačanih stroškov prevoza. Zaposleni se sicer lahko na počitnice odpravi kadar želi, vendar za čas odsotnosti pač ne bo plačan. V Sloveniji se izplačila za tako opravljanje dela navadno opravijo preko študentskih napotnic ali izdanega računa, za kar mora zaposleni imeti registrirano dejavnost.
O tem, ali je taka oblika dela za družbo dobra ali slaba, bi lahko razpravljali dolgo v noč, zato se raje vrnimo k naslovu tega prispevka. Pri nas se kar začudimo, ko ugotovimo, da lahko na Woltu ali Glovu naročimo tudi izdelke iz bližnje trgovine. Medtem pa so v ZDA že korak naprej – izbrane izdelke vam dostavijo v 15 minutah ali manj.
DoorDash, ki je tudi novi lastnik Wolta, se je pridružil skupini podjetij, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi ultra hitrimi dostavami. Na včerajšnji dan so oznanili, da bodo v enem izmed soseščin mesta New York odprli novo lokacijo DashMart, iz katere bodo lahko izdelke dostavljali bližnjim stanovalcem v roku 15 minut.
Vir slike: CNBC.
DashMart lokacija bo odprta vsak dan od 7. do 2. ure zjutraj in strankam ponuja izbor živil, gospodinjskih predmetov, zamrznjene hrane in lokalnih izdelkov. V New Yorku pa so v zadnjem letu vzniknila še prenekatera druga podjetja z isto storitvijo: Buyk, Jokr, Gorillas, 1520, Fridge No More in GoPuff. Ameriški mediji jih že označujejo za val, ki bi lahko »klasična« dostavna podjetja, ki jih pri nas predstavljajo Wolt in Glovo, pahnil na police zgodovine.
Industrija ultra hitrih dostav je kar eksplodirala. Start up podjetja, ki se s tem ukvarjajo, pridobivajo milijone in milijone v obliki investicij, pri tem pa izgleda, da se za zdaj nobeno ne trudi biti dobičkonosno. Trenutno tako nova podjetja kot stari igralci (Uber, Amazon, Doordash in podobno) samo tekmujejo za čim večji tržni delež v ZDA, EU in Rusiji.
Kako jim uspe?
Dostavo v 15 minutah bi že lahko razumeli, če bi uporabljali drone oziroma multikopterje. Peš ali s kolesom pa si je to že težje predstavljati. Podjetja zato za ultra hitro dostavo postavijo tako imenovane temne trgovine oziroma dark stores.
Gre za majhne distribucijske centre, ki so zaprti za javnosti, založeni pa so z najrazličnejšimi izdelki. Postavljeni so na strateških lokacijah, da lahko dostavljavci izpolnijo obljubo 15 minutne dostave s kolesom, peš ali na kakšen drug način.
Vir slike: Magestore blog.
V distribucijskih centrih imajo na zalogah od 1500 do 5000 najpopularnejših izdelkov, za razliko od ameriških živilskih prodajaln, kjer se število izdelkov navadno giblje okoli 35 tisoč.
Tudi v EU se razvija trg ultra hitrih dostav
Konec oktobra je Uber v Franciji predstavil ultra hitro dostavo izdelkov. Povezali so se s francosko verigo trgovin Carrefour, distribucijske centre (dark stores) pa upravlja start up podjetje Cajoo. Storitev je na voljo v aplikaciji Uber Eats, imenuje pa se Carrefour Sprint.
Prebivalci večjih nemških mest se lahko prav tako poslužijo ultra hitre dostave. Podjetje Gorillas je septembra obratovalo v več kot 170 distribucijskih centrov po celi Nemčiji, do konca leta pa nameravajo odpreti še 500 novih.
Gorillas med drugim obljublja dostavo že v samo 10 minutah, storitve pa ponujajo tudi v Veliki Britaniji, Belgiji, Franciji, Italiji, Španiji, Danski, Nizozemski ter v mestu New York. Predstavitev na svoji spletni strani začnejo s stavkom: »Trebuh hoče, trebuh dobi«. Eden izmed uporabnikov si je naročil pivo, drugi se je čudil, kako je lahko izdelke dobil že v šestih minutah.
Vir slike: Euronews.
Ultra hitra dostava predstavlja prednost tudi za zaposlene
Zanimiva novost pri podjetjih, ki se ukvarjajo z ultra hitro dostavo, je tudi oblika zaposlitve. Večina takšnih podjetij se namreč ni odločila za prisostvovanje v gig ekonomiji, ampak svoje dostavljavce redno zaposli, skupaj z vsemi prednostmi, ki jih prinese taka oblika zaposlitve. Redno zaposleni dostavljavci so tako plačani na uro, obdržijo lahko vse napitnine ter uživajo ugodnosti, kot so plačani dopust in podobno.
Gorillas na svoji spletni strani aktivno išče nove dostavljavce in prav v vseh državah nudijo zaposlitev za polni delovni čas skupaj z vsemi ugodnostmi. »Ne spreminjamo le dostave živil. Spreminjamo tudi kako so ljudje, ki dostavljajo ta živila, obravnavani, cenjeni, oskrbljeni. Zato imajo vsi naši dostavljavci ugodnosti zaposlenih s polnim delovnim časom,« so zapisali.
DoorDash bo za svojo storitev ultra hitre dostave v New Yorku zaposlil 60 dostavljavcev za polni delovni čas, nekaj pozicij pa bo na voljo tudi za zaposlitev za skrajšan delovni čas. Pravijo, da je ta odločitev posledica logističnih razlogov in zastarele delovne zakonodaje.
Kaj pa cena take dostave?
Podjetje Jokr v tem trenutku ne zaračuna dostave, prav tako ni določene minimalne vrednosti naročila. Uporabniki lahko torej naročijo tudi samo čokoladico, ki stane manj kot en dolar. To je pripeljalo do tega, da je v mesecu juliju podjetje ustvarilo več kot 13 milijonsko izgubo.
Pri Jokr pravijo, da bodo za dobičkonosnost skrbeli kasneje. Podobno strategijo je med drugimi uporabil tudi Uber. Na začetku poslovanja je deloval z izgubo, ko pa se je na storitev navadilo dovolj ljudi, je dvignil cene.
Gorillas za dostavo zaračunajo fiksni znesek približno dveh evrov. To je tudi edini strošek, ki ga uporabnik plača, seveda poleg plačila samih izdelkov. Izdelki pa imajo podobne cene kot v živilskih trgovinah.
Vir slike: morningbrew.
Seveda se odlično sliši, da lahko izdelke dobimo skoraj hitreje, kot da bi se po njih sami odpravili v trgovino. Vprašanje pa je, ali je tak poslovni model dolgoročno vzdržen. Kaj se bo zgodilo, ko bodo investitorji potrkali na vrata in povprašali po dobičku? Morda pa bo čas prinesel nove ideje za ultra hitre dostave in je to res naša prihodnost.
Powered by Contextual Related Posts
