Vedno več evropskih držav se odloča za uvedbo obveznega cepljenja. S 1. februarjem obvezno cepljenje uvaja Avstrija (predvidenih je tudi 600 evrov kazni za necepljene vsake tri mesece). Cepljenje bo obvezno za vse, ki imajo v državi prebivališče in so stari 14 let ali več. Obvezno cepljenje in kazen za necepljene uvaja tudi Grčija, prihodnje leto naj bi obvezno cepljenje doletelo tudi Nemce. Poljski minister za zdravje Adam Niedzielski je v torek napovedal, da želi Poljska 1. marca prihodnje leto uvesti obvezno cepljenje proti covidu-19 za določene skupine ljudi in sicer za zdravstvene delavce, učitelje in uniformirane poklice.
Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je napočil čas, da v Evropski uniji razmislimo o obveznem cepljenju proti covidu-19. Nekoliko drugače pa misli Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je Evropo posvarila pred prenagljenim uvajanjem obveznega cepljenja. Direktor WHO za Evropo Hans Kluge je dejal, da naj bo to zgolj izhod v sili, ki na se ga uporabi šele, ko bodo izkoriščene vse druge možnosti za povečanje precepljenosti
Kluge je spregovoril tudi o tem, da obstajajo primeri, v katerih je obvezno cepljenje prispevalo k boljši precepljenosti, a je dodal, da gre v teh primerih za specifične situacije, ki jih je treba razumeti v širšem kontekstu.
Vir slike: covid-19 sledilnik.
Vpliv obveznega cepljenja na zaupanje javnosti
Kluge je opozoril, da je treba pri odločanju za obvezno cepljenje upoštevati, kakšen učinek bi taka odločitev imela na zaupanje javnosti ter odločevalce pozval k dialogu s skupnostjo. Brez dialoga po njegovem mnenju odzivanje na pandemijo ne more biti uspešno.
Ne glede na to, da je raziskava, ki sta jo skupaj izvedla WHO in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), pokazala, da je cepljenje od decembra lani do novembra letos v Evropi neposredno rešilo najmanj 469.168 življenj, je pri takih odločitvah treba biti še posebej previden – ne glede na to, da številke potrjujejo korist cepljenja proti covidu-19.
Odločitev glede cepljenja mlajših otrok mora biti predmet razprave v posamezni državi
Ne glede na to, da otroci v veliki večini primerov covid-19 prebolijo brez simptomov, je zaščita otrok pred covidom-19 pomembna, svarijo v WHO. Najhitrejšo porast okužb namreč zaznavajo v starostni skupini od pet do štirinajst let, okužbe pa se med otroci hitro širijo tudi zato, ker so načeloma asimptomatski. Okužbo pa lahko otroci prenesejo tudi na starše, stare starše in ostale.
Vir slike: covid-19 sledilnik.
Uporaba mask bo morala postati standarden del varnega učnega okolja je poudaril Kluge in dodal, da se je treba, če je to le mogoče, izogniti ponovnemu zapiranju šol. Odločitev glede cepljenja mlajših otrok pa mora biti predmet razprave na ravni posameznih držav, je ocenil.
Globalno je bila Kostarika v začetku novembra prva država na svetu, v kateri so uvedli obvezno cepljenje proti covidu-19 za otroke med 12. in 19. letom, za mlajše od 12 let naj bi s cepljenjem pričeli prihodnje leto. Cepljenje otrok, starejših od 5 let, poteka tudi v ZDA in Kanadi, a je prostovoljno. Na Kubi cepijo otroke od drugega leta starosti naprej.
Evropska agencija za zdravila (Ema) je konec novembra dala zeleno luč za cepljenje otrok v EU od petega leta dalje s cepivom ameriškega in nemškega podjetja Pfizer in BioNTech. Prostovoljno cepljenje otrok, ki so stari od pet do 11 let, so do zdaj v EU odobrili v Avstriji, Španiji, Grčiji, Sloveniji, Italiji, na Poljskem, napovedujejo, da ga bodo kmalu omogočili tudi v Franciji, Nemčiji, na Irskem in Danskem. Ta seznam pa se bo najverjetneje prav kmalu podaljšal.
