Naprej na vsebino

Prvi igrani celovečerec in drugi filmi končno v slovenskem depoju

Vse svoje zaklade ustvarjalnosti iz zgodovine je dobro imeti shranjene doma, v svoji domovini. Končno so pri nas, smo si zato oddahnili, ko smo v Slovenijo 9. decembra letos iz Beograda pripeljali pomemben del slovenske povojne filmske produkcije – 13 filmov, ki so bili shranjeni v depojih Jugoslovanske kinoteke. Po vojni in še kar precej let pozneje Slovenija namreč ni premogla ustreznega depoja za hranjenje filmov.

Res so večinoma ti filmi še v črno-beli tehniki, a za tiste čase, in to velja tudi za danes, so bili »zlati«, kultni, ikonski. So odraz nekega zgodovinskega časa in vrednot. Distributor teh filmov je bil Triglav film Ljubljana. Vsi ti filmi so del naše kulturne zapuščine in dosegajo umetniško vrednost, saj so večina posneti po predlogah naših pisateljev, režirali so jih uveljavljeni in priznani režiserji, v njih pa so nastopali odlični igralci. Nekateri filmi so bili deležni časti in priznanj tudi v tujini.  

Nominacija za zlato palmo v Cannesu in zlati lev na Beneškem festivalu

Film režiserja Franceta Štiglica Na svoji zemlji iz leta 1948 je naš prvi igrani celovečerni film in prvi zvočni film (prvi nemi celovečerec je bil V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931). Kako prodoren in impresiven film je to, pa pove že samo podatek, da je bil že leto po svojem nastanku nominiran za zlato palmo na cannskem festivalu. Nekaterih prizorov iz filma se spomnim še danes. Posnet je bil po noveli Cirila Kosmača Očka Orel, v njem pa je med drugimi blestel naš sijajni igralec Stane Sever.

Kateri današnji mladi filmski junak se lahko meri s Kekcem, ki je s svojim pogumom, neustrašnostjo, nekompromisarstvom in odkritostjo navdihoval slovenske otroke od leta 1951, ko je bil posnet pod taktirko Jožeta Galeta? Da ta naš prvi mladinski film ni navdih samo za slovenske otroke, pa kaže prva mednarodna nagrada za katerikoli naš film: zlati lev na 16. beneškem festivalu. Povest o Kekcu je napisal naš pisatelj Josip Vandot. Ob Matiji Barlu je v filmu zaigral Frane Milčinski Ježek.

Boji za Trst in socialna tematika – z uveljavljenimi režiserji in igralci

Tretji film, ki je prišel v tem paketu te dni k nam iz Beograda, je vojna drama o dogodkih, ki so naš narod burili še dolga leta po koncu vojne. Film Trst, za katerega je napisal scenarij naš priznani pisatelj France Bevk, govori namreč o bojih med Slovenci in Italijani za osvoboditev Trsta. Slovenci smo si med vojno prizadevali osvoboditi Trst in Gorico ter ju priključiti k našemu ozemlju. Ta film Franceta Štiglica je prišel med ljudi leta 1951.

Dramski film Svet na Kajžarju po povesti Ivana Potrča je nastal 1952. leta in ga je prav tako režiral France Štiglic. V njem so poskrbeli za umetniški užitek naši takratni vrhunski igralci, ki so oblikovali filmsko in gledališko sceno v naslednjih desetletjih, med njimi Aleksander Valič, Vida Juvan, Mila Kačič, Elvira Kralj, Bert Sotlar.   

Brošura za film Svet na Kajžarju. Vir slike: Wikipedia.
Brošura za film Svet na Kajžarju.
Vir slike: Wikipedia.

Pisatelj Janko Kersnik je navdihnil režiserja in igralca Bojana Stupico, da je leta 1953 posnel film po njegovi povesti Jara gospoda. Zaigrala je tudi uveljavljena srbska igralka Mira Stupica, glasbo je prispeval Bojan Adamič – in žirija na Beneškem festivalu je za umetniški vtis ta film nagradila z nominacijo za zlatega leva. Z veseljem smo si ga ogledali tudi gledalci pred TV-zasloni.

Še en črno-beli film je v tem paketu: Dobro morje iz leta 1958 v režiji Mirka Groblerja, tematika pa je socialna: ribič se bori za svoje pravice proti premožnemu lastniku tunolovke. Zaigral je Polde Bibič.

Medvojni in povojni dogodki so bili pogosto navdih za filme     

Vojna tematika je bila močno zastopana v teh filmih, povzema jo tudi film Dobri stari pianino v črno-beli tehniki iz leta 1959 v režiji Franceta Kosmača, podlaga za film pa je bila radijska igra Frana Milčinskega Ježka, ki je v filmu tudi zaigral.  

Presunljiv je bil zame film Tri četrtine sonca, ki si je na Puljskem filmskem festivalu prislužil dve nagradi: areno za najboljši film in Jože Babič je prejel zlato plaketo za režijo. Taboriščne zgodbe vedno sežejo v srce in tu se rišejo usode taboriščnikov po osvoboditvi taborišč, ko vsak išče svojo pot domov. V skupnem vagonu na vlaku se dogaja prava drama, ko so razpeti med osebno zgodbo, negotovostjo in povojnim kaosom.

Brošura z izseki iz filma Tri četrtine sonca. Vir slike: Wikipedia.
Brošura z izseki iz filma Tri četrtine sonca.
Vir slike: Wikipedia.

Dokaz, da je vojna med nami odmevala še leta 1960, je črno-beli film Veselica po noveli Bena Zupančiča, režiser pa je bil spet Jože Babič. Igralec Miha Baloh se je vživel v vlogo invalidnega nekdanjega partizana, ki išče smisel in pot iz spomina na vojne grozote v normalno življenje. Istega leta je bil posnet vojni film Akcija o preboju partizanov iz zasedenega mesta. V njem so vloge prevzeli vidni igralci Lojze Rozman, Alojz Tovornik, Stane Potokar, za glasbo pa je poskrbel skladatelj Alojz Srebotnjak.

Napovednik za film Veselica. Vir slike: Wikipedia.
Napovednik za film Veselica.
Vir slike: Wikipedia.

Mladinski film, vojna tema in parodija

Še en mladinski film smo dobili nazaj poleg Kekca, in sicer Ti loviš, režiral ga je France Kosmač, zgodba pa je zanimiva in za mlade privlačna, saj v njej otroci, ki so skupaj na počitnicah, pomagajo ujeti kriminalca.   

Balada o trobenti in oblaku iz leta 1961 črpa zgodbo iz romana Cirila Kosmača o vojnem dogajanju in Temnikarjevi družini. To je bil eden vidnejših in odmevnejših filmov tistega časa in je na puljskem festivalu dobil tri nagrade, režiser France Štiglic pa Prešernovo nagrado.

Med temi 13 filmi je celo slovenska komedija, ki jih ni bilo na pretek. Film Naš avto je parodija na človeško nečimrnost, pohlep, samoljubje, saj govori o družini, ki naredi vse, da bi bila v očeh drugih videti nekaj več, in si kupi avto ne glede na posledice in okoliščine. Režiral ga je František Čap po predlogi pisatelja Vitomila Zupana, ki je znan po svoji pronicljivosti in ironiji. Ta kritika malomeščanske družbe bolj velja za današnji potrošniški svet, v tistem času pri gledalcih ni naletel na velik odziv.

Film Naš avto. Vir slike: Delo.
Film Naš avto.
Vir slike: Delo.

Upam, da vas ta sprehod med našimi starimi filmi ni dolgočasil, meni je odstrl spomin na neki preživeli čas, ki smo ga deloma pozabili, a je nezavedno še vedno med nami. Zdaj ko imamo te filme v domačem depoju, bi bilo lepo, da kakšnega med njimi prikažejo naslednjim generacijam – kot prikaz nekega odmaknjenega časa in takratnega družbenega in političnega ozračja.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice