Skip to content

Mednarodni dan migrantov: na pot za boljši jutri

Vsako leto 18. decembra od leta 2000 naprej obeležujemo mednarodni dan migrantov. 18. december pa je bil izbran za ta dan zato, ker je bila na ta dan leta 1990 sprejeta Mednarodna konvencija o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Kakšna je krščanska drža do migrantov?

Zgodovina migracij je stara toliko, kot je staro človeštvo. Začela se je z rojstvom človeštva v dolini Rift v Afriki, od koder sta se v času od 1,5 milijona let do 5000 pr. n. št. homo erectus in homo sapiens razširila najprej v Evropo, nato pa še na druge celine.

Razlogov za migracije je veliko. Med njimi so družbeno-politični dejavniki (etnično, versko, rasno, politično in kulturno preganjanje, vojne, spopadi ali grožnja spopadov ter državni pregon), demografski in gospodarski dejavniki (slabi standardi dela, brezposelnost in slabo stanje gospodarstva v državi izvora, želja po višji plači, boljših zaposlitvenih priložnostih, višjem življenjskem standardu in priložnostih za izobraževanje), okoljski dejavniki (poplave, hurikani, potresi, požari) pa tudi družinski dejavniki, ko člani družine sledijo tistemu, ki je na pot odšel prvi. Glavni vzrok migracij je pretežno v iskanju boljših pogojev za življenje in izboljšanje socialnega položaja.

Med priseljenimi v Slovenijo je več moških kot žensk

Po podatkih Statističnega urada RS je skoraj 14 % današnjih prebivalcev Slovenije svoje prvo prebivališče imelo v tujini. Malo manj kot polovica priseljencev (46 %) je imelo na dan 1. januar 2021 slovensko državljanstvo, nekateri med njimi so se kot slovenski državljani že rodili (npr. slovenskim državljanom v tujini), drugi pa so to postali pozneje – z naturalizacijo oz. s sprejemom v državljanstvo Slovenije.

Priseljevanje v Slovenijo ima dolgo zgodovino, a v zadnjih 70 letih so najmočnejši priseljenski tokovi gotovo prihajali z območja nekdanje Jugoslavije. Za kar 86 % vseh priseljencev je bila država prvega prebivališča (glede na državo rojstva) katera od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije (največ jih je prišlo iz Bosne in Hercegovine, sledita Hrvaška in Srbija).

Prebivalci po državljanstvu in prvem prebivališču. Vir slike: Surs.
Prebivalci po državljanstvu in prvem prebivališču.
Vir slike: Surs.

Surs navaja, da je bila za največ priseljencev iz drugih evropskih držav država prvega prebivališča Nemčija, sledita Italija in Ruska federacija. Iz neevropskih držav je bilo največ priseljencev s Kitajske, sledita ZDA in Argentina.

Skupno v Sloveniji živi 293.000 priseljenih prebivalcev, ki so imeli svoja prva prebivališča v kar 174 tujih državah.

Surs navaja tudi, da število priseljencev narašča. Ob prvem povojnem popisu leta 1948 je bilo med prebivalci Slovenije 5,5 % takih, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, v 2002 je bilo takih 8,5 %, v 2011 11,1 %, v 2021 pa, kot že omenjeno, malo manj kot 14 %. Od 2018 do 2020 se je v Slovenijo prvič priselilo skoraj 62.000 prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini. Vsak peti priseljenec torej prebiva v Sloveniji šele tri leta ali manj.

Med priseljenimi prebivalci Slovenije je več moških (59 %) kot žensk. Med tistimi, ki so se prvič priselili v letu 2011 ali pozneje, je bilo moških skoraj dvakrat toliko kot žensk, med tistimi, ki so se prvič priselili v 2018 ali pozneje, je bilo moških skoraj 70 %.

Migracije na svetovni ravni so se ne glede na pandemijo covida-19 povečale

Ne glede na pandemijo covida-19 in na covidne ukrepe so se v lanskem letu migracije povečale. Tako ugotavlja Mednarodna organizacija ZN za migracije v letnem poročilu.

V poročilu so zapisali, da se je število mednarodnih migrantov leta 2020 povečalo na 281 milijonov ali 3,6 odstotka svetovnega prebivalstva, kar je za devet milijonov oziroma 0,1 odstotne točke več kot leta 2019.

Čeprav se nam te številke zdijo velike, gre ne glede na vse statistično gledano le za manjšino prebivalstva, a ljudi vendarle ne bi smeli gledati le kot statistiko.

Migracije so pogosto povezane zaradi razlogov povezanih z delom in študijem. Vir slike: AFP.
Migracije so pogosto povezane zaradi razlogov povezanih z delom in študijem.
Vir slike: AFP.

Velika večina ljudi migrira na mednarodni ravni zaradi razlogov, povezanih z delom, družino in študijem. Nekateri se za pot odločijo tudi zaradi konfliktov, preganjanja in terorja na domačih tleh. Le peščico med migranti predstavljajo begunci – begunec je tisti, ki »zaradi utemeljenega suma pred preganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more, ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države, ali osebo, ki nima državljanstva, in se nahaja izven države, kjer je imela običajno prebivališče, pa se zaradi takšnih dogodkov ne more ali noče zaradi omenjenega strahu vrniti v to državo,« kot določa Konvencija o statusu beguncev.

Različne izvorne države – isti cilj

Mednarodni migranti se večinsko premikajo proti državam z visokimi dohodni, globalno pa je njihov izvor precej raznolik.

Več kot 40 odstotkov vseh mednarodnih migrantov po vsem svetu leta 2019 (112 milijonov) se je rodilo v Aziji (največ jih prihaja iz Indije, Kitajske in južnoazijskih držav, kot so Bangladeš, Pakistan in Afganistan. Druga največja država izvora je bila Mehika, sledi Ruska federacija. Med evropskimi državami z večjim številom izseljencev so Ukrajina, Poljska, Združeno kraljestvo in Nemčija.

Migranti na Belorusko - Poljski meji, 15. november 2021. Vir slike: Getty Images. Avtor: Oksana Manchuk AFP.
Migranti na Belorusko – Poljski meji, 15. november 2021.
Vir slike: Getty Images. Avtor: Oksana Manchuk AFP.

Medtem ko se je rast mednarodnih migracij lani upočasnila, podatki ZN kažejo, da se je povečala razseljenost znotraj držav zaradi nesreč, konfliktov in nasilja. Približno 40,5 milijona ljudi je bilo prisiljenih v selitev znotraj države, kar je skoraj tretjina več kot leta 2019.

Vsako leto se v povprečju v Evropsko unijo priseli dva milijona ljudi, milijon pa se jih iz EU izseli in naseli drugje. Tudi Slovenci smo se v različnih obdobjih zgodovine izseljevali v Severno Ameriko, Južno Ameriko, Avstralijo in na različne konce Evrope – in mnogi se tudi danes odpravijo na pot za boljši jutri.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice