Naš narod verjame,
da se svobodo kar vzame,
saj skoraj brez muk je državo dobil,
v žepe mogotcev lastnino prelil.
Gneva na tone,
namesto bombone,
narodu daje povzpetniški rod.
Brez sramu, nas bi odplaknil od tod.
Narod že pljuva, cvili, vzdihuje.
Še dobro, da advent, solsticij kraljuje,
od noči pričakuje, da prevlada jo dan.
Mogoče bo gnev iz src ljudstva pregnan?
Bog daj, da bi to se zgodilo,
da bi narod s pozitivizmom spojilo.
Državo zapeljalo na bolj umirjeno pot,
vedoč, da nikoli ne gre brez nezgod.
Resnica je taka – življenje je tlaka,
hrepenenje in upanje vsakega čaka,
če pamet in srce z modrostjo spoji,
takrat zagotovo spokojno živi.
Če čase si take bomo uredili,
Bomo pravi korak za jutri storili.
Narod bo živel, če bo delo imel,
državo bo ljubil in zanjo živel.
Bomo pod soncem užili lepoto,
bivanja in čutenja pravo krasoto.
Spodobnost človeka v človeku gojili,
sosedov uspeh, kot lastnega užili.
Skromnost telesa, bogastvo duha
je tisto kar smisel mislečemu da,
a do tega spoznanja strma je pot,
zato je v družbi še mnogo zablod.
Tako, naj nas smreka, bor ali brin,
s simboli ljubezni, življenja spoje,
da bomo živeli in pustili prav vse,
saj vse drugo za Zemljo bil bi zločin.
(Peter Raspor, 22. decembra 2021)
Powered by Contextual Related Posts
