Naprej na vsebino

Danes praznuje brajica

4. januarja, na dan, ko se je leta 1809 rodil njen izumitelj, Louis Braille, obeležujemo svetovni dan brajeve pisave, ki jo na kratko imenujemo brajica. Gre za pisavo, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.

Brajica je sestavljena iz kombinacij pik, reliefno dvignjenih iz podlage, namenjena tipni zaznavi. Praviloma jo uporabljajo slepi, lahko pa tudi drugi, ki zaradi okvare vida ne zmorejo brati črnega tiska.

Osnovni element brajice je brajeva celica, v kateri je prostor za šest (v elektronski brajici osem) pik, razporejenih v obliki pravokotnika. Pike so reliefno dvignjene nad površino, zato da jih je možno otipati. V pravokotniku se nahajata vodoravno dve piki, navpično pa tri (v elektronski brajici štiri).

Abeceda zapisana z brajico. Vir slike: splet.
Abeceda zapisana z brajico.
Vir slike: splet.

Vsaka pika ima svoje ime, poimenovane so z vrstilnimi števniki (1., 2., …). Prva pika je levo zgoraj, druga in tretja sta pod njo, četrta pika je v desnem stolpcu zgoraj, peta in šesta sta pod njo.

S kombinacijo šestih pik je mogoče tvoriti 64 (26) znakov. Bralec tipa posamezne kombinacije pik z blazinico prsta. Velikost brajeve celice je standardizirana, pike so med seboj oddaljene v natančno določeni razdalji. Kombinacije različnega števila pik ustvarjajo črke, ločila in simbole.

Kdo je bil Braille?

Louis Braille se je rodil v francoski vasici Coupvray. Njegov oče, Simon-René, je bil vaški sedlar in jermenar. V njegovi delavnici se je Louis velikokrat igral. Ko je bil tri leta star se mu je v oko zapičilo ostro orodje. Krvavitev so sicer ustavili, a oko se je okužilo. Kasneje se je okužba razširila tudi na drugo oko in posledično je oslepel.

Čeprav je bil popolnoma slep, je bil v vaški šoli najboljši v razredu. Imel je srečo, da so ga pri desetih letih poslali v Pariz na eno prvih šol za slepe in tako je šolanje nadaljeval na Kraljevem zavodu za slepe otroke v Parizu. Tam je spoznal Charlesa Barbierja, stotnika francoskega topništva. Ta mu je predstavil način sporazumevanja, ki je uporabljal le izbočene pike in črtice, imenovan »nočna pisava«. To ime je pisava dobila zaradi svojega namena: da bi si vojaki v jarkih lahko ponoči posredovali navodila, ne da bi se pogovarjali in s tem izdali svoj položaj. A sistem je bil preveč zapleten in vojska ga je zavrnila.

Louis Braille. Vir slike: splet.
Louis Braille.
Vir slike: splet.

Prav ta sistem je bil tisti, ki ga je le petnajstletni Braille izboljšal in nastala je brajica, ki jo uporabljamo še danes.

Jezik je seveda živ in se spreminja, zahteva posodobitve, nove kombinacije pik za nove znake, kot je na primer znak za evro, a osnova je ostala ista, čeprav je trajalo 20 let, da je bila brajeva pisava prvič priznana.

Šele leta 1854 je brajica postala uradna pisava slepih v Franciji. 1878 je bila na mednarodnem kongresu pisava izbrana za najboljši sistem za slepe, ki se je počasi a vztrajno širil po vsem svetu, leta 1929 pa je bil izdelan tudi mednarodni sistem zapisovanja glasbe v brajevi pisavi.

Brajeva pisava je bila skozi čas prirejena za večino jezikov tega sveta od Albanščine do jezika plemena Zulu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice