Naprej na vsebino

Strokovnjake skrbijo poživitveni odmerki

Pisali smo že o tem, kako so v Izraelu pričeli z razdeljevanjem četrtega poživitvenega odmerka cepiva proti koronavirusu. To je seveda sprožilo mnoga vprašanja o tem, koliko odmerkov bo še potrebnih in ali bo torej cepljenje proti covidu-19 potekalo na vsakih nekaj mesecev?

Samo eno leto nazaj je vladalo prepričanje, da bo za zaščito pred boleznijo dovolj osnovno cepljenje z možnim poživitvenim odmerkom, vendar pa se je predvsem v valu omikron različice, ki je bolj kužna in odporna na cepiva, to spremenilo.

Znanstveniki in drugi strokovnjaki so postali bolj previdni pri ugibanjih, kaj bo sledilo v prihodnosti, saj se ta virus nenehno spreminja in to skoraj vedno nepričakovano. Skoraj vsi pa so mnenja, da ne glede na to, kaj bo sledilo, poživitveni odmerki vsakih šest mesecev niso rešitev, prav tako pa to v sebi ne nosi veliko znanstvenega smisla.

Vrsta za testiranjena koronavirus v mestu Miami. Vir: NYT.
Vrsta za testiranjena koronavirus v mestu Miami.
Vir: NYT.

»Nič čudnega ni, če je cepljenje periodično. Vendar pa mislim, da obstajajo boljši načini, kot so poživitveni odmerki na vsakih šest mesecev,« je v intervjuju za New York Times povedala Akiko Iwasaki, imunologinja na univerzi Yale. Prepričana je, da bi nas nenehnih cepljenj lahko rešile druge strategije.

Že samo prepričevanje ljudi, da se vsakih nekaj mesecev postavijo v vrsto za cepljenje, bi lahko pomenilo izgubljeno bitko. V ZDA je polno cepljenih 73 odstotkov prebivalcev, vendar se jih je do zdaj samo tretjina odločila za poživitveni odmerek.

»To zagotovo ni dolgoročna strategija, ki bi bila vzdržna,« je stanje komentiral Deepta Bhattacharya, imunolog na Univerzi v Arizoni. Poleg tega še ni rezultatov, ki bi dokazovali učinkovitost in smiselnost četrtega odmerka. Po mnenjih nekaterih znanstvenikov bi lahko četrti odmerek celo znižal zaščito pred koronavirusom, razen pri osebah, ki imajo na splošno šibak imunski sistem.

Vseeno pa je dokazano, da poživitveni odmerki nedvomno povečajo raven protiteles in pomagajo preprečiti okužbo. Posledično lahko razbremenimo pritisk na zdravstveni sistem z začasno upočasnitvijo širjenja virusa. Vsi strokovnjaki se strinjajo, da bi morali prebivalci glede na porast različice omikron čim prej prejeti tretji odmerek.

Gibanje števila novih okužb v ZDA v zadnjih 30 dneh. Vir slike: Google.
Gibanje števila novih okužb v ZDA v zadnjih 30 dneh.
Vir slike: Google.

V povezavi z omikronom pa nekateri znanstveniki menijo, da bi lahko poživitveni odmerek, ki je prilagojen novi različici, boljše zaščitil ljudi kot več generičnih odmerkov. Pfizer-BioNTech, Moderna in Johnson & Johnson so vsi zatrdili, da preizkušajo cepiva za omikron, ki bi lahko bila na voljo v naslednjih mesecih.

»Tudi z veliko količino protiteles je zelo težko ustaviti virus za daljši čas,« je dejal Shane Crotty, virolog na inštitutu La Jolla za imunologijo v Kaliforniji. »Zdaj je potrebno imeti še višjo stopnjo protiteles kot prej in morda bi cepivo, specifično za omikron, bolje delovalo.«

Ali Ellebedy, imunolog z univerze Washington v St. Louisu meni, da nima smisla cepiti ljudi proti različici, ki je ni več med nami. »Če se nam po treh obeta še četrti odmerek, bi zagotovo morali počakati, na takega, ki je usmerjen proti omikronu,« je prepričan.

Nekatere raziskovalne ekipe razvijajo celo cepivo, ki bi lahko delovalo proti vsem koronavirusom, vključno z nekaterimi tipi prehladov. Tako cepivo namreč cilja tiste dele virusa, ki se tudi z novimi različicami zelo malo spremenijo ali pa se sploh ne.

Cepiva so na splošno učinkovita pri nižanju pritiska na bolnišnice, ne pa toliko pri preprečevanju okužb. »Ljudje, ki so cepljeni, se lahko dobro izognejo hospitalizaciji,« je dejal Michel Nussenzweig, imunolog na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku. »Omikron je jasno pokazal, da je preprečitev vseh okužb praktično nemogoča,« je dodal.

Če bi cepiva preprečila okužbo in širjenje virusa, bi redni poživitveni odmerki lahko bili učinkoviti. »Toda v čem je smisel pri omikronu?« se sprašuje dr. Nussenzweig. »Končni cilj je nižanje hospitalizacij.«

Dr. Anthony S. Fauci, vodilni svetovalec za pandemijo v ZDA, je do nedavnega večkrat govoril o pomenu preprečevanja simptomatskih okužb. A zadnje dni tudi on govori, da so v resnici pomembne hospitalizacije in nižanje teh.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice