Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

»Srečno novo leto 1922«

Ob praznovanju novega leta 1922 so se v prispevku, ki je bil objavljen v prvem izvodu tega leta, spomnili skoraj petdesetletne zgodovine časopisa.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Voščilo ob praznovanju novega leta 1922. Vir slike: DLIB.
Voščilo ob praznovanju novega leta 1922.
Vir slike: DLIB.

»Ko se je na političnem obzorju bivše avstrijske monarhije začel obrisovati z vedno večjo ostrostjo oblak nemškega centralističnega liberalizma in metati svojo senco tudi na našo domovino, je l. 1873. izšla prva številka Slovenca s programom, ki je v okviru tedanje države začrtal neizpremenljive smernice krščanskemu slovenskemu ljudstvu: politično zedinjenje vsega slovenskega naroda upravno skupščino v Ljubljani, izvedbo popolne narodne enakopravnosti v celi državi in versko šolo,« so zapisali.

V naslednjih letih se je boj za ta načela razširil in dobil konkretnejše oblike. »Že leta 1878., ko se pojavi prvič balkansko-slovanski problem, kaže »Slovenec« na Andrassyja, očeta dualizma, kot vir vsega zla v državi.«

Naslovnica prve izdaje časopisa Slovenec. Vir slike: DLIB.
Naslovnica prve izdaje časopisa Slovenec.
Vir slike: DLIB.

Zadnja leta, predvsem tista po 1900 pa »značijo politično koncentracijo vseh naših sil, pozitivne tvoriteljno delo, osnovanje ljudske stranke, boj za prevlado ljudstva v državi in deželi, demokratizacijo javnega življenja pod vodstvom naše stranke, Slovenec pa ima zaznamovati dni najostrejše borbe za te vzore, časih zelo hudo, vedno pa s poštenim in najidealnejšim namenom,« so zaključili.

Pijančevanje po Sloveniji

Takratne razmere so bile takšne, da je letno šlo povprečno 49 litrov »opojnih pijač« na osebo, kar je pomenilo »poldrugo milijardo kron na leto po grlu«. V Slovencu so tako pozvali k udeležbi na celodnevnem zborovanju oziroma posvetovanju, kjer so govorili o tem, kako ustaviti »povodenj pijančevanju in razuzdanosti med ljudstvom«.

Žalostna usoda ostarelih

Kot je poročal Slovenec, se ostarelim prebivalcem takrat ni pisalo dobro. Žena nekega čevljarja je bila že dolgo časa bolna, mož pa zaradi starosti ni bil zmožen opravljati nobenega dela, kar pomeni, da ni bilo denarja za zdravljenje žene. Dneve sta preživljala v siromaštvu in bedi, dokler se nista nekega odločila, da se obesita. Tako so ju našli mrtva.

Zapuščina bolnišnici v Splitu

Preseljevanje je bilo takrat v velikem pogonu. Tako se je v tistih dneh zgodilo, da je od starosti umrla neka gospa, ki je sicer prebivala v Buenos Airesu, doma pa je bila iz Dalmacije.

Split leta 1922. Vir slike: XVII online.
Split leta 1922.
Vir slike: XVII online.

V svoji oporoki se je spomnila tudi bolnice v Splitu, ki ji je zapustila 100 tisoč takratnih ameriških dolarjev, kar je znašalo 28 milijonov kron. Danes bi to pomenilo slab milijon in pol evrov.

Brez plačila davka v Mariboru

»Mariborska policija je že precej časa zasledovala žida dr. Steinerja, ki je živel zelo razkošno,« se je začel prispevek. Ta gospod naj bi se okoli hvalil, da ima trgovino z živili na debelo, brez da bi za to imel dovoljenje.

Mariborska policija je izvršila hišno preiskavo in ugotovila, da je imel ta žid dobro organizirano podjetje z več podružnicami, ki je imelo prejšnje leto nad 50 milijonov kron prometa, kar bi danes pomenilo dobre 3 milijone evrov. Za ta dobiček pa ni plačal nobenega davka. »V to umazano afero je zapletenih več uglednih mariborskih trgovcev.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice