Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Potovanje kralja v Romunijo

Kralj Aleksander je za pravoslavne božične praznike odpotoval v romunsko mesto Sinaia, kjer se je sestal z romunskim kraljem in njegovo družino. Ministrski predsednik Pašič je pred potovanjem novinarske predstavnike o tem obvestil ter jih prosil, da naj »naj z ozirom na to potovanje ne delajo nikakih kombinacij

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Beograjski časopisi pa so kmalu zatem poročali, da kraljevo potovanje v Romunijo ni samo političnega značaja, ampak je povezano tudi z mogočo zaroko kralja Aleksandra z romunsko princeso Mariolo (danes znano kot Marijo). Časopis »Pravda« je poročal, da »ni izključeno, da se bo zaroka uradno objavila za časa bivanja kralja Aleksandra v Sinaji

Kraljica Marija iz Romunije. Vir slike: Wikipedia.
Kraljica Marija iz Romunije.
Vir slike: Wikipedia.

Kralj je nameraval v Romuniji ostati od 10 do 15 dni in je zato podpisal ukaz, s katerim je izročil svojo kraljevsko oblast ministrskemu svetu. Kot vemo danes, se je kralj Aleksander res poročil z romunsko princeso, ki je postala znana kot Marija Karađorđević, kraljica Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje pa kraljica Jugoslavije.

»Vprašanje poloma Bance di Sconto«

V Rimu se je sestal ministrski svet, glavna tema seje pa je bila finančna kriza, ki jo je povzročil polom italijanske Bance di Sconto. Slovenec je poročal, da so do takrat uspeli položaj kolikor toliko prikrivati, sestanek ministrskega sveta pa je bil jasen znak, da je stanje postalo preresno.

»Dobro je še, da se ni začel run na banke od strani malih vložnikov, ki so najbolj prizadeti, ker so velešpekulanti, ki so polom slutili, pravočasno svoje vloge rešili in akcije razprodali,« so zapisali v prispevku. »Ministrski svet stoji pred dejstvom, da od njega sklenjeni moratorij ni imel za posledico takojšnje zopetne otvoritve Bance di Sconto, marveč je računati z daljšo dobo neposlovanja banke

V začetku leta 1922 je Banca di Sconto doživela polom. Plakat Bance di Sconto iz leta 1917. Vir slike: Wikipedia.
V začetku leta 1922 je Banca di Sconto doživela polom. Plakat Bance di Sconto iz leta 1917.
Vir slike: Wikipedia.

Težave so predstavljale tudi bančne poslovalnice v tujini. Enoti v Braziliji in New Yorku so po poročanju Slovenca »brezpomočno falirale«, ker je bil tam moratorij po zakonu izključen. »Pač pa se skuša potom moratorija rešiti položaj pariške, marseljske in tuniške filialke, kolikor se sploh da,« so povedali.

Banca di Sconto je podružnice imela tudi v slovenskem Primorju, kamor se je prav tako razširil moratorij. S kraljevim dekretom so odredili »sekvestracijo« premoženja upravnih svetnikov banke ter zamenjavo teh svetnikov s sodnimi komisarji.

ZDA in Francija

Združene države Amerike so v tistem času motile ogromne vsote denarja, ki so jih nekatere evropske države, predvsem Francija, porabljale za namene oboroževanja na morju.

»Zedinjene države popolnoma razumevajo težkoče, s katerimi se ima boriti Evropa in je pripravljena, fundirati evropske dolgove, ako bi se za to pojavila potreba. Toda ako Francije ne ganejo prošnje človeštva po svetovnem miru in namerava ta država svoje podmornike celo še pomnožiti, je za Ameriko prišel čas, da računa s trenotnim položajem,« so sporočili.

Francija je po takratnih poročanjih imela večjo vojsko, kot jo je imela Nemčija pred prvo svetovno vojno. Kljub temu pa so odklanjali razorožitev oziroma so celo vztrajali pri tem, da bi vojsko še pomnožili. V ta namen bi seveda potrebovali na stotine milijonov dolarjev.

Francoska vojna ladja. Vir slike: Wikipedia.
Francoska vojna ladja.
Vir slike: Wikipedia.

»S takim oboroževalnim programom se gotovo ne bo bavila država, ki se nahaja v finančnih stiskah. Ameriški narod mora z vso pravico vztrajati na tem, da se francoski program izvede s francoskim in ne z ameriškim denarjem,« je bilo zapisano v časopisu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice