
Parlamentarne »novoletne« počitnice
Na zadnji seji ministrskega sveta v letu 1921 so sklenili, da se vse seje parlamenta, kot tudi seje zakonodajnega odbora, odložijo do 15. januarja. Za drugo polovico januarja pa so bile načrtovane razprave o proračunu, državni kontroli in volilnem zakonu.

Vir slike: The spokesman.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Obisk kralja v Ljubljani
Nekaj dni pred novim letom je Ljubljano obiskal kralj Aleksander I. Karadžordžević. Pripeljal se je v avtomobilu iz Kamnika, kjer je bil pred tem zelo prisrčno sprejet. »Na Dunajski cesti se je zbralo veliko ljudi, kateri so kralja navdušeno pozdravljali. Kralj se je peljal po Bleiweisovi cesti, Erjavčevi cesti in Gradišče na Kongresni trg, kjer je izstopil v poveljstvu Dravske divizije,« so poročali v Slovencu.
Kralj se je nato odpravil proti glavni železniški postaji, kjer je bil napovedan sprejem ljubljanskega občinskega sveta. Pred železniško postajo in na peronu se je zbrala velikanska množica, ki ga je pozdravljala.
»Pred dvornim vlakom je stal zbrani občinski svet, na čelu mu župan dr. Perič , h kateremu je stopil kralj, mu podal roko in ga ljubeznivo nagovoril rekoč, da ga že osebno pozna. Nato je kralj Aleksander vprašal župana, kako občinski svet deluje in če se mora boriti s kakimi težavami,« so sprejem nazorno spremljali pri Slovencu.
»Župan je odgovoril, da občinski svet dobro deluje, a da mu delata največje težave vprašanji o mestni aprovizaciji in o stanovanjskem vprašanju. Kralj je vprašal dalje župana, če gre vlada občinskemu svetu na roke, nakar je odgovoril župan, da dosedaj nima povoda pritoževati se.«
Pred odhodom je kralj nagovoril še množico, ki ga je prišla pogledat. Po poročanju časopisov je bil do solz ganjen zaradi sprejema, ki so mu ga priredili. »Hvala lepa za manifestacijo, katero ste mi priredili tu. Po vseh mestih, trgih in selih v Sloveniji, kamor sem prišel. Ko se boste vrnili v svoje domove, povejte v vsaki hiši da kralj ljubi in pozdravlja vse vrle in zveste Slovence,« je povedal.
Govor je prisotne tako navdušil, da so se glasno zaslišalo »živioklici«, mnogi pa so pričeli prepevati pesmi, ki so se imenovale »Bože pravde«, »Lepa naša domovina«, »Naprej zastava« in »Hej Slovani«. Množica se je zgrnila okoli kraljevega železniškega vagona, da je ta komaj da lahko odpeljal.

Vir slike: Espreso.
Šolske težave na Češkem in tolpe na Slovaškem
Iz Prage so prispele novice o tem, da se učiteljem namerava znižati plače. Zaradi tega je med učitelji vladalo »živahno gibanje in razburjenje«. Večina jih je grozila s »pasivno resistenco« pri poučevanju in drugem kulturnem delu, nekateri izmed šolnikov pa so grozili tudi s stavko. Poleg tega je med šolskim kadrom vladalo izredno nezaupanje v vladnem časopise, zato so ustanovili svoj lasten dnevnik, tudi zaradi tega, da bi lahko boljše predstavili in zastopali svoje interese.
Medtem pa so slovaške obmejne železniške postaje trepetale pred nasiljem madžarskih tolp. Policijsko ravnateljstvo iz Bratislave je poslalo na vodstvo policije v Kašari poziv, da naj se oborožijo vsi železničarji, katerim se mora do nadaljnjega tudi izdati dovoljenje za nošenje orožja.
Nov način pobiranja davkov
V okolici mesta Sisek na Hrvaškem so v tistih dneh pričeli pobirati davek na »čisto nov način«, je pisalo v Slovencu. Občinski uradniki so v spremstvu žandarjev hodili od hiše do hiše in terjali davek. Kdor ni plačal takoj oziroma tega ni mogle, je bil ob vole ali kravo. »Takih davčnih »komisij« po okraju kar mrgoli. Doslej so prignali v Sisek že lepo število živine,« je bilo še zapisano.