Naprej na vsebino

Slišal/a sem, da je 5G tehnologija škodljiva…

Po navedbah Evropske komisije bo peta generacija telekomunikacijskih sistemov (5G) v naslednjem desetletju ključni gradnik našega digitalnega gospodarstva in družbe. Mobilni promet se vsaki dve leti podvoji, pojavljajo pa se tudi nova področja uporabe. Omrežje 5G bo zagotovilo zmogljivost in učinkovitost za izpolnitev teh potreb po povezljivosti.

Preberite tudi:

Sledljivost izdelkov in ostali praktični primeri uporabe blockchaina

5G tehnologijo pa zvesto spremlja slab prizvok in nekatera vprašanja o varnosti njene uvedbe. Poglejmo si torej, kaj pravzaprav sploh je 5G tehnologija, kako deluje in kako nam bo koristila ter poskusimo razrešiti nekatera zloglasna vprašanja o varnosti.

Kaj je 5G tehnologija?

Evropska komisija na svoji spletni strani navaja, da 5G tehnologija zagotavlja praktično univerzalno povezljivost z izjemno visoko pasovno širino in nizko latenco (zakasnitvijo), ne le za posamezne uporabnike, temveč tudi za povezane predmete. Pričakuje se, da bo služila številnim aplikacijam in sektorjem, denimo povezani avtomatizirani mobilnosti, e-zdravju, upravljanju energije, po možnosti varnostnim aplikacijam in podobno.

Večja pasovna širina sicer pomeni, da lahko uporabnik doseže večjo hitrost prenosa podatkov, kar posledično pomeni krajši čas prenosa. To je še posebej pomembno pri prenašanju velikih datotek. Latenca oziroma zakasnitev je čas, ki je potreben za prenos podatkov med izvornim in ciljnim virom. Nižja latenca torej pomeni krajši čas prenosa podatkov in posledično višjo odzivnost oziroma manjšo zakasnitev.

Po navedbah Evropske komisije bo 5G tehnologija tudi ključni spodbujevalec sistemov umetne inteligence. Ta omrežja bodo namreč lahko podpirala na milijone hkratnih povezav v prenatrpanih krajih, izvajala prenose visokokakovostnih videoposnetkov, zbirala in analizirala podatke v realnem času ter omogočala operacije na daljavo.

Hkrati bo 5G t. i. oblaku (ang. cloud) prinesel novo razsežnost, saj bo omogočil distribucijo računalništva in shranjevanja po celotni infrastrukturi. Oblak je sicer internetna storitev, kjer lahko uporabnik shranjuje svoje podatke ter do njih dostopa iz katerega koli kraja, ki ima spletno povezavo.

5G tehnologija zagotavlja praktično univerzalno povezljivost z izjemno visoko pasovno širino in nizko latenco. Vir slike: informationq.com.
5G tehnologija zagotavlja praktično univerzalno povezljivost z izjemno visoko pasovno širino in nizko latenco.
Vir slike: informationq.com.

Nova delovna mesta

Kot smo že nakazali, 5G tehnologija ne bo služila le pametnim telefonom, temveč celotni industriji, od avtonomnih vozil do brezžičnih robotov, in nudila priložnosti za trajnostno rast in nova delovna mesta po vsej Evropi. Največji učinek 5G se pričakuje v ključnih sektorjih, kot so promet, zdravstvo in proizvodnja. Po nekaterih ocenah naj bi se na račun omrežij 5G bruto domači proizvod (BDP) EU med letoma 2021 in 2025 povečal za 1000 milijard evrov, ustvarjenih pa bi bilo lahko celo do 20 milijonov delovnih mest.

Podjetja bodo imela na voljo hitrejše in stabilnejše povezave, s katerimi bodo lahko povezala ekipe na več lokacijah hkrati. To odpira več možnosti za uvedbo dela na daljavo in daje zaposlenim možnost dela od doma. Izmenjava obsežnih podatkovnih datotek bo postala veliko hitrejša in enostavnejša, kar bo izboljšalo izmenjavo podatkov in olajšalo sodelovanje na daljavo.

Internet stvari (IoT), ki ga bomo sicer obdelali v bližnji prihodnosti, bo predmetom omogočil izmenjavo informacij v realnem času. 5G pa bo podpiral nadzor naprav v realnem času, kar pomeni, da bodo tovarne lahko nadgradile svoje avtomatizirane procese in medsebojno povezane stroje ter tako izboljšale učinkovitost in varnost zaposlenih. To pa bo pozitivno vplivalo na rast podjetij, njihove prihranke in izboljšalo izkušnje strank.

Z zanesljivimi in brezhibnimi povezavami lahko delavci spremljajo težko dostopna ali nevarna okolja in na daljavo upravljajo opremo. 5G lahko v nevarne poklice, denimo gradbeništvo, rudarstvo, reševalne službe in druge, vnese prepotrebno varnost. Podobno bo visoko zanesljiv odziv 5G v realnem času omogočil operativno uporabo zdravstvenih aplikacij, kot sta posvetovanje na daljavo ali operacije na daljavo (t. i. telekirurgija).

Bazna postaja. Vir slike: tehnozvezdje.si.
Bazna postaja.
Vir slike: tehnozvezdje.si.

Jaz pa sem slišal/a, da je 5G tehnologija škodljiva…

»Nekatere ljudi skrbi, da več anten pomeni večjo izpostavljenost elektromagnetnim poljem [EMF]. Evropska komisija zelo resno jemlje varovanje javnega zdravja in zagotavlja, da za vse emisije veljajo strogi previdnostni ukrepi,« pomirja Evropska komisija na svoji spletni strani. Pojasnjuje, da bodo omrežja 5G uporabljala majhne celice z nižjimi stopnjami moči in posledično nižjimi stopnjami izpostavljenosti EMF kot obstoječe velike celice v omrežjih 4G.

Nedavna študija Komisije je pokazala, da se bodo na mestnih območjih, kjer se bo uporabljal 5G in bodo antene 4G še vedno v uporabi, splošne ravni izpostavljenosti nekoliko povečale. Vendar bodo še vedno daleč pod določenimi varnostnimi mejnimi vrednostmi, ki so sicer 50-krat nižje od ravni, pri katerih so možni učinki na zdravje, pojasnjuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ko se bodo antene 4G prenehale uporabljati, se bodo ravni izpostavljenosti znižale.

Poleg tega je pričakovati, da se bodo antene 4G in antene starejše generacije, ki delujejo z večjo močjo oddajanja, na teh območjih uporabljale vse manj. Nova omrežja majhnih celic bodo razvijala in enakomerneje razporejala vire elektromagnetnih polj pri nižjih ravneh moči. Mejne vrednosti za izpostavljenost elektromagnetnim poljem, ki so trenutno predlagane na mednarodni ravni in ravni EU, je mednarodna agencija WHO za raziskave raka (IARC) uvrstila na tretjo stopnjo na lestvici petih stopenj tveganja, kar jih uvršča v skupino z drugimi »potencialno rakotvornimi« elementi, denimo vloženo zelenjavo.

To pomeni, da so radijska elektromagnetna polja manj tvegana kot uživanje rdečega mesa, delo v nočnih izmenah ali pitje vroče kave, ki so na drugi stopnji in ocenjeni kot »verjetno rakotvorni«. So tudi manj tvegana kot onesnaženost zraka, lesni prah ali alkoholne pijače, ki so na prvi stopnji in spadajo v kategorijo »rakotvorni«. Več informacij o razvrstitvah je na voljo na spletni strani IARC.

Evropska komisija je zgodaj prepoznala priložnosti 5G in leta 2013 vzpostavila javno-zasebno partnerstvo za 5G (5G-PPP), da bi pospešila raziskave in inovacije na tem področju.  Vir slike: 5G security.
Evropska komisija je zgodaj prepoznala priložnosti 5G in leta 2013 vzpostavila javno-zasebno partnerstvo za 5G (5G-PPP), da bi pospešila raziskave in inovacije na tem področju.
Vir slike: 5G security.

Digitalna strategija EU

Evropska komisija je zgodaj prepoznala priložnosti 5G in leta 2013 vzpostavila javno-zasebno partnerstvo za 5G (5G-PPP), da bi pospešila raziskave in inovacije na tem področju. V okviru programa Horizon 2020 je za podporo tej dejavnosti namenila javna sredstva v višini več kot 700 milijonov evrov. Vse skupaj pa spremlja tudi mednarodni načrt za zagotovitev doseganja svetovnega soglasja o 5G.

Komisija je nato leta 2016 sprejela akcijski načrt 5G za Evropo, da bi zagotovila čimprejšnjo uvedbo infrastrukture 5G po vsej Evropi. Cilj akcijskega načrta je bil začeti uvajati te storitve v vseh državah članicah EU najpozneje do konca leta 2020 in do leta 2025 že zagotovili neprekinjeno pokritost s 5G na mestnih območjih in ob glavnih prometnih poteh. Tu pa je sicer že prišlo do precejšnjih zamud.

Slovenska tiskovna agencija (STA) je 24. januarja poročala o pozivu Evropskega računskega sodišča, da je treba uvajanje 5G omrežij v EU okrepiti. Evropsko računsko sodišče je sicer peta institucija EU in kljub svojemu imenu nima sodnih funkcij, prej bi ga lahko označili kot profesionalno zunanjo preiskovalno revizijsko agencijo. Sodišče meni, da bo do leta 2025 zgolj 11 držav članic EU doseglo neprekinjeno pokritost s 5G omrežji, medtem ko za Slovenijo meni, da je dosega cilja srednje verjetna.

Člane računskega sodišča prav tako skrbi, da bi za evropske uporabnike lahko veljala tuja zakonodaja, če bi bili centri za nadzor programske opreme izven EU. Šest od osmih največjih dobaviteljev, ki lahko zgradijo in upravljajo omrežja 5G, namreč nima sedeža v EU, denimo kitajski Huawei in južnokorejski Samsung. Sodišče Evropski komisiji priporoča, naj spodbuja enakomerno in pravočasno uvajanje omrežij 5G v EU, spodbuja in spremlja usklajen pristop držav članic k varnosti ter oceni učinek različnih pristopov na uspešno delovanje enotnega trga.

Za konec omenimo še, da se po vsem svetu že začenjajo pobude za raziskave in inovacije na področju tehnologij šeste generacije (6G). Komisija je zapisala, da naj bi bili prvi izdelki in infrastrukture 6G predstavljene konec tega desetletja.

Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice