Ko se odpravimo v prijetno staro obmorsko mesto Piran, skoraj obvezno posedimo ali se sprehodimo po Tartinijevem trgu, kjer v nas zre velik kip Giuseppeja Tartinija z violino v rokah, na eliptični ploščadi Tartinijevega trga lahko med drugimi opazimo Tartinijevo hišo in nedaleč stran je Gledališče Tartini Piran, poleg tega tu vsako leto prirejajo Festival Tartini.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Pa tudi vemo, zakaj je Tartini, vodilni violinist in skladatelj svojega časa, tolikokrat omenjen prav v Piranu in kakšen pomen ima Tartini zanj? Letos bomo lahko o Tartiniju še veliko slišali in se podučili o njegovem življenju in delu ter obiskali katero od prireditev, posvečeno njegovemu spominu, saj je vlada letošnje leto razglasila za Tartinijevo leto (in tudi za Plečnikovo leto, o čemer smo že pisali). Letos bomo namreč zaznamovali 330. obletnico Tartinijevega rojstva in 250. obletnico njegove smrti.
Piranski mandrač je bil priča rojstva violinskega virtuoza svetovnega slovesa
Piranski mandrač – to je notranje pristanišče za čolne in jadrnice – je imel v srednjem veku čisto drugačno podobo kot v današnjem Piranu. Bil je zunaj takratnega mestnega obzidja in ob njem so zrasle hiše in palače premožnejših meščanov. Med najstarejšimi hišami je Casa Pizagrua, označena kot gotska stavba davnega leta 1384.
V tej hiši v Piranu z baročnimi stenskimi poslikavami se je 8. aprila 1692 rodil eden največjih violinskih virtuozov svoje dobe in glasbeni teoretik Giuseppe Tartini. Ta hiša je bila večkrat obnovljena in se danes imenuje Tartinijeva hiša. V njej je spominska soba, v kateri hranijo predmete, ki jih je Tartini zapustil svoji družini, prirejajo pa tudi kulturne prireditve.
Poleg posmrtne maske, bakroreza in Tartinijevega portreta ter drugih artefaktov, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo, je dragocena zapuščina njegova violina, ki so jo obnovili in danes na njej s spoštovanjem na koncertih igrajo sodobni violinski umetniki, kot je Anja Bukovec, Črtomir Šiškovič pa je na tej violini zaigral Tartinijeve sonate ter posnel ploščo. Violino je v Bologni izdelal Niccolo Marchioni okoli leta 1670.
Foto: Olga Izquierdo Sotorrio.
Ali lahko imamo Tartinija za Slovenca?
Giuseppe Tartini se je res rodil v danes slovenskem Piranu, a ga nikakor ne moremo označiti za Slovenca. Piran je namreč od leta 1283 spadal pod Beneško republiko in prebivalci so bili večinoma Rimljani, živeli so složno s Slovani, ki so v mesto prišli okrog 9. stoletja. Še danes v Piranu živi avtohtona italijanska narodna skupnost, katere pripadnik je bil Tartini.
Pa poglejmo Tartinijeve korenine. Tartinijev oče Gian Antonio je bil firenškega rodu in ga je zaneslo v Piran verjetno trgovanje. Tu je bil nadzornik solin, kar je bilo ugledno in dobro plačano delo. Njegova mama Caterina Zangrando pa je bila domačinka iz Pirana in je izvirala iz stare plemiške družine, obstajajo pa namigi, da bi lahko bil kdo od njenih prednikov vsaj delno slovanskega rodu.
Slovenci imamo Tartinija ne glede na to za svojega, saj je prvi del svojega življenja preživel v našem prostoru in mu pustil svoj pečat, ga pomembno preoblikoval ter nam zapustil pomembne duhovne sledi in tudi materialno zapuščino, kar vse še danes narekuje kulturno dogajanje v tem starem mestu. Zato nekateri Piran imenujejo tudi Tartinijevo mesto.
V Piranu in Kopru je mladi glasbeni genij pridobil prvo glasbeno izobrazbo
Pri oratoriju očetov Filipinov v Piranu je mladi Tartini vpijal in začel graditi svoje glasbeno znanje, kasneje pa se je udeleževal umetniških srečanj piranskih izobražencev na akademiji I virtuosi, na katerih je skupaj z drugimi razgledanimi meščani razpravljal o glasbi in umetnosti. Šolanje je nadaljeval v Kopru na Collegiu del padri delle scuole Pie.
Potem pa se je Tartini odpravil študirat v Padovo, a ne za duhovnika, kot je želel oče, ampak se je vpisal na pravo. A v Padovi ni ostal dolgo, moral je zbežati iz nje zaradi skrivne poroke z nečakinjo padovanskega škofa, sicer mu je grozil zapor. Zavetje je našel pri asiških minoritih in se v mirnem okolju posvetil študiju violine, se izpopolnil in začel nastopati kot solist. Zanimivost je, da se je posvečal tudi kompoziciji skladb in zakonitostim akustike.
Vir slike: portoroz.si.
Pridobil je velik ugled in sloves v glasbenem svetu
Kot violinski virtuoz je navduševal občinstvo na glasbenih odrih po vsej Evropi, nekaj časa je medtem živel v Anconi in se posvetil dodatnemu študiju violine. Brez vsake avdicije in preskusa je bil imenovan za prvega violinista v baziliki svetega Antona v Padovi – tako znan in cenjen je bil za svojega časa. Posedoval je znamenito violino stradivarko. Zaradi slovesa kot eden najboljših violinistov so mu celo spregledali napako in sam padovanski škof je blagoslovil njegovo poroko z nečakinjo.
Nemirnega Tartinija pa je spet gnalo po svetu in za nekaj časa se je nastanil v Pragi. Ampak pot ga je vedno pripeljala nazaj v Padovo, kjer je leta 1728 ustanovil znamenito violinsko šolo narodov – La scuola delle nazioni. Ta šola je ponujala vrhunsko znanje in vsi najbolj nadarjeni iz vse Evrope so prihajali k Tartiniju na učne ure, zato je dobil vzdevek glasbeni mojster narodov.
Pokopan je v cerkvi svete Katarine v Padovi.
Foto: Richard Huber.
Tartinijeva ljubezen je bila violina in zanjo je napisal največ skladb
V svojem obsežnem opusu je ustvaril okoli 130 koncertov, več kot 170 sonat za violino, najbolj znana in zahtevna skladba pa je Vražji trilček, ki naj bi dobila ime po Tartinijevi prikazni vraga v snu, kot pravi legenda. Vrag naj bi mu to melodijo zaigral na violino, Tartini pa jo je takoj zjutraj po spominu zapisal.
V njegovih delih se mešajo prvine baroka in rokokoja. Tartini je uvedel veliko sprememb na področju glasbene teorije in je pri igranju violine vpeljal nove tehnične prijeme in stile. S tem je spremenil poustvarjalno zgodovino in dal violinskemu igranju novo razsežnost.
Tartini in Piran sta za vedno povezana
Čeprav je Tartini zgodaj zapustil Piran in se vanj ni vrnil, je povezava med njima še danes močna in se zmeraj znova kali in obnavlja. Tudi zunanja podoba mesta je nastajala v skladu s spominom na tega velikega violinskega mojstra. Tako so 300. obletnici Tartinijevega rojstva (leta 1992) posvetili odprtje novega trga, nove ploščadi, ki je srce mesta – Tartinijevega trga.
Projekt Tartinijevega trga je delo uglednega arhitekta Borisa Podrecce. Na trg so na vidno mesto postavili Tartinijev kip, ki ga je ob 200. obletnici Tartinijevega rojstva izdelal italijanski kipar Antonio dal Zotto.
V srcu Pirana tako Tartini na neki način še vedno živi, je vsak hip prisoten, letošnje Tartinijevo leto pa bo s prireditvami in koncerti po vsej Sloveniji o njegovi veličini prepričalo še vse tiste, ki se z njim niso imeli priložnosti srečati. Spremljajte kulturne dogodke v svojem okolju ali pa se zapeljite do romantičnega starega Pirana in podoživite našo bogato zapuščino.
Powered by Contextual Related Posts
