Naprej na vsebino

Leto 2022 bi lahko bilo leto pametnih mest

Pametna mesta – sama besedna zveza nam ne pove veliko, saj lahko beseda »pametno« pomeni kar nekaj različnih stvari. Načeloma pa velja, da tako kot je pri telefonih naslednja stopnja digitalizacije pametni telefon, je tudi pri mestih naslednji korak pametno mesto.

Preberite tudi:

Vse, kar morate vedeti o robotizaciji

Spletna enciklopedija Wikipedija pametno mesto opiše kot »urbano območje, katerega učinkovito upravljamo s pomočjo informacijskih rešitev, elektronskega zbiranja podatkov, objave odprtih podatkov, senzorjev, podatkovne analitike in drugih ne-IT pristopov.«

Podjetja IBM za pametno mesto označi »mesto, ki optimalno uporablja vse medsebojno povezane informacije, ki so na voljo, za boljše razumevanje in nadzor svojih operacij ter optimizacijo uporabe omejenih virov.«

S preprostimi besedami povedano, se pametno mesto trudi izboljšati učinkovitost delovanja in kakovost življenja prebivalcev s pomočjo digitalnih tehnologij. Te tehnologije navadno vključujejo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo – IKT. S pomočjo analize podatkov lahko pametno mesto izboljša svoje funkcije in storitve ter pospeši gospodarsko rast.

Ena izmed pomembnih tehnologij za pametna mesta je tudi Internet stvari (IoT). Podatki, zbrani iz naprav, ki so med seboj povezane po načelu Interneta stvari, so shranjeni v oblaku ali na strežnikih, tako pa je omogočeno izboljšanje učinkovitosti v javnem in zasebnem sektorju ter večja gospodarska korist in izboljšava življenja prebivalcev.

Med drugim pa pametna mesta uporabljajo še programske vmesnike (API), umetno inteligenco (AI), računalništvo v oblaku, nadzorne plošče, strojno učenje, komunikacijo med napravami in brezžična mrežna omrežja (meshnet).

Dandanes imamo na voljo ogromno tehnologije, s katero bi lahko digitalizirali določeno mesto, vendar je stvar predvsem v tem, kako to tehnologijo uporabimo in ne koliko tehnologije je na voljo.

To, koliko je neko mesto »pametno«, lahko določimo s pogledom na različne faktorje: infrastruktura, ki temelji na tehnologiji, okoljevarstvene pobude, učinkovit in funkcionalen javni prevoz, trdni in napredni načrti za razvoj mesta ter ljudje, ki živijo in delajo v mestu ter uporabljajo njegove vire.

Pametno parkiranje lahko prebivalcem olajša iskanje prostega mesta. Vir slike: Asmag.
Pametno parkiranje lahko prebivalcem olajša iskanje prostega mesta.
Vir slike: Asmag.

S kombinacijo različnih tehnologij lahko pridemo do rešitev, ki bodo izboljšale zgornje faktorje. Ena izmed osnovnih rešitev je pametno parkiranje, ki lahko prebivalcem omogoči hitrejše iskanje parkirnega mesta in digitalno plačilo parkirnine (kartica, digitalne denarnice…).

Drugi primer je pametno upravljanje prometa, ki bi omogočalo spremljanje prometnega toka in avtomatsko prilagajanje semaforskih luči za zmanjšanje možnosti zastojev. Poleg tega bi digitalni nadzor prometa omogočal različne izboljšave tudi na drugih področjih, kot je zatemnitev javne razsvetljave, ko je prazna cesta, s čimer se prihrani električna energija.

Napredek pametnih mest v zadnjem času

V zadnjih letih je bila ideja o pametnih mestih deležna kar nekaj kritik, saj naj bi taki projekti ogromno obljubljali, vendar premalo od tega tudi uresničili. Vendar pa zaradi novih vladnih financiranj in premika v razmišljanju o tem, kako pristopiti k tem projektom (po starem so namreč na prvo mesto postavljali tehnologijo, zdaj pa so na prvem mestu prebivalci), so strokovnjaki za pametna mesta precej optimistični glede obetov v letu 2022, poročajo pri Morning Brew.

»Kot zdaj ugotavljamo, imaš lahko povezljivost, elektrifikacijo in avtonomijo vse v enem. Ni potrebno izbrati enega,« je povedala Karen Lightman, izvršna direktorica pri institutu Metro21 Smart Cities na univerzi Carnegie Mellon. »Zvezna vlada lahko z naložbami v projekte privabi zasebni sektor in na voljo bodo nova delovna mesta. Res se mi zdi, da je leto 2022 pravo.«

Tudi na območju Evropi so nekatera mesta vložila kar nekaj denarja v digitalizacijo. V španskem mestu Barcelona so dobro razvili Wi-Fi infrastrukturo in Internet stvari (IoT) in s tem postali eno najbolj povezanih mest na svetu.

Po mestnih ulicah so skriti različni senzorji, ki lahko merijo hrup, promet, onesnaženost, gnečo in celo število selfijev, ki jih ljudje objavijo na določenem trgu. Najdemo jih na stebrih javne razsvetljave, na zabojnikih za smeti ter v asfaltu na parkirnih mestih.

Barcelona, mesto v Španiji. Vir slike: Dezeen.
Barcelona, mesto v Španiji.
Vir slike: Dezeen.

Naložbe so mestu prihranile približno 52 milijonov evrov na vodi, ustvarile 45 milijonov evrov letnega prihodka od parkiranj in ustvarile 47.000 novih delovnih mest. Cisco napoveduje, da bo do leta 2026 digitalizacija Barcelone prinesla kumulativno gospodarsko korist v višini 870 milijonov evrov.

Vprašanje zasebnosti

Z razvojem računalnikov in pametnih telefonov se je razvilo tudi vprašanje zasebnosti. Že družbena omrežja so temu vprašanju podala popolnoma nov pomen. Popolnoma razumljivo je, da bi razvoj pametnih mest in širjenje tehnologije na tem področju ponovno stresla temelje zasebnosti posameznika oziroma v tem primeru prebivalca pametnega mesta.

Pravzaprav je kar nekaj projektov pristalo na smetišču prav zaradi zasebnosti. Sidewalk Labs, hčerinsko podjetje velikana Google, se je leta 2019 lotilo projekta, s katerimi bi raziskovali premikanje ljudi po mestu.

V mestu Portland so oblasti želele vpogled v zasebnost prebivalcev. Vir slike: Kayak.
V mestu Portland so oblasti želele vpogled v zasebnost prebivalcev.
Vir slike: Kayak.

Oblasti mesta Portland, ki se nahaja v ameriški zvezni državi Oregon bi takoj skupaj s Sidewalk Labs lahko razvile model gibanja ljudi po mestnih ulicah, kar bi bilo seveda ključnega pomena za pomoč uradnikom pri načrtovanju investicij v mobilnost, zmanjševanju prometnih zamaškov in izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev.

Manj kot dve leti kasneje so projekt prekinili, ker se niso uspeli dogovoriti o varovanju podatkov in zasebnosti prebivalcev. Kot so sporočili, naj bi oblasti Portlanda zahtevale vpogled v podatke o prebivalcih, Sidewalk Labs oziroma kasneje Replica, pa se s tem ni strinjal. »Mislimo, da za boljše vpoglede ne bi smeli zapostaviti zasebnosti,« so izjavili v podjetju.

Poleg vprašanja zasebnosti je seveda tukaj tudi vprašanje varnosti. Znano je, da kjer je internetna povezava, tam lahko pride tudi do vdora, zato je kibernetska varnost pri pametnih mestih toliko bolj pomembna. Potrebno je zagotoviti predvsem to, da so pametna mesta zaščitena pred kibernetskimi napadi, vdori in krajo podatkov, hkrati pa zagotoviti, da so podatki, ki se pretakajo, točni.

Državljani morajo prav tako zaupati v varnost pametnih mest, kar pomeni, da morajo oblasti, podjetja v zasebnem sektorju, razvijalci programske opreme, proizvajalci naprav, ponudniki energije in upravljavci omrežnih storitev sodelovati pri zagotavljanju integriranih rešitev s temeljnimi varnostnimi cilji.

Prvi cilj lahko označimo kot razpoložljivost. Podatki morajo biti na voljo v realnem času z zanesljivim dostopom, saj se samo tako lahko zagotovi opravljanje funkcije spremljanja različnih delov infrastrukture pametnega mesta.

Nato pride integriteta. Podatki ne smejo biti samo na voljo, ampak morajo biti tudi točni. To pomeni tudi zaščito pred zunanjimi manipulacijami.

Podatki, s katerimi upravlja pametno mesto, so občutljivi, zato je zelo pomembna zaupnost. Potrebno jih je zaščititi pred vsakim nepooblaščenim dostopom, kar lahko pomeni uporabo požarnih zidov ali anonimizacija podatkov. Anonimiziranje je tehnika obdelave podatkov, s katero se odstranijo ali spremenijo podatki, ki omogočajo osebno prepoznavo.

Zadnji temeljni cilj pri varovanju podatkov pa je odgovornost. Uporabniki sistema morajo odgovarjati za svoja dejanja in interakcijo z občutljivimi podatkovnimi sistemi, v kolikor pride do težav. Voditi je potrebno dnevnike uporabnikov, v kateri se beleži kdo dostopa do informacij.

Digitalizacija mest in postavljanje pametnih sistemov tako za urbana kot ruralna območja lahko prinese veliko koristi za ljudi po vsem svetu. Na tak način lahko ne le izboljšamo kakovost življenja, temveč tudi zagotovimo trajnost in najboljšo možno porabo omejenih virov.

Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.

Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice