Internet povezuje stvari v pametnih tovarnah in vsakdanjem življenju
S pomočjo pametnih naprav in nekaj preprostih klikov lahko posamezniki v t. i. pametnih domovih regulirajo temperaturo v določenih prostorih, predvajajo glasbo, zatemnijo luči in celo odprejo oziroma zaprejo okna ali vrata. Vse to se sliši zelo pametno. Pa je res?
Preberite tudi:
Ali veste, kako deluje tehnologija – internet stvari (IoT) – ki povezuje različne stvari in naprave med sabo in z internetom? Sicer je to ena izmed tehnologij prihodnosti in del četrte industrijske revolucije, ki naj bi nam olajšala delo in način življenja. Vendar je Evropski parlament že leta 2015 opozoril, da »internet stvari predstavlja tudi pomembne izzive za družbo«, predvsem z vidika varovanja podatkov.
Kaj je internet stvari in kako deluje?
Izraz ‘internet stvari’ je leta 1999 skoval računalniški znanstvenik Kevin Ashton, ko je predlagal, da se na določene izdelke namestijo čipi za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID), s katerimi bi jih bilo mogoče spremljati v dobavni verigi. V svoj predlog je smiselno vključil takrat ‘vročo’ besedo internet in zanimanje za to tehnologijo je kmalu začelo naraščati.
Internet stvari sicer združuje fizični in virtualni svet ter ustvarja pametna okolja. Evropska komisija na svoji spletni strani navaja, da internet stvari predstavlja naslednji korak k digitalizaciji naše družbe in gospodarstva, kjer so predmeti in ljudje povezani prek komunikacijskih omrežij ter poročajo o svojem stanju in okolici.
Kot smo omenili, internet stvari že danes spreminja naš način življenja in dela. Od senzorjev vlage v tleh, ki se uporabljajo za optimizacijo pridelkov kmetov, do termostatov in termometrov. Milijarde omrežno povezanih ‘pametnih’ fizičnih predmetov po vsem svetu, na mestnih ulicah, v domovih in bolnišnicah, nenehno zbirajo in izmenjujejo podatke prek interneta, kar jim daje določen nivo digitalne inteligence in avtonomije.
Po podatkih poročila Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) je na svetu že zdaj več povezanih naprav kot ljudi. Napoveduje se, da bo do leta 2025 kar 41,6 milijarde naprav zbiralo podatke o tem, kako živimo, delamo, se premikamo po mestih ter upravljamo in vzdržujemo stroje, od katerih smo odvisni. Digitalna preobrazba, ki poteka zaradi novih tehnologij prihodnosti, vključno z robotiko, blockchain tehnologijo, internetom stvari in umetno inteligenco, je znana kot četrta industrijska revolucija, in pandemija covida-19 je pospešila uporabo teh tehnologij.
Lahko bi rekli, da je bila vloga interneta stvari med pandemijo neprecenljiva. »Aplikacije interneta stvari, kot so povezane toplotne kamere, naprave za sledenje stikov in nosljive naprave za spremljanje zdravja, zagotavljajo ključne podatke, ki so potrebni v boju proti bolezni, medtem ko bodo temperaturni senzorji in sledenje pošiljkam pomagali zagotoviti varno distribucijo občutljivih cepiv proti covidu-19,« je navedeno v omenjenem poročilu WEF.
Poleg aplikacij v zdravstvu, je internet stvari pomagal povečati odpornost dobavnih verig, ki jih je zmotila pandemija, avtomatiziral dejavnosti v skladiščih in tovarniških prostorih, da bi pomagal spodbujati socialno distanco, ter zagotovil varen dostop na daljavo do industrijskih strojev.
Primeri uporabe in prihodnost interneta stvari
S tokrat opevano tehnologijo se povezane naprave delijo na tri področja: potrošniški internet stvari, podjetniški internet stvari in internet stvari za javne prostore. Podjetja lahko internet stvari med drugim uporabljajo za optimizacijo dobavnih verig, upravljanje zalog in izboljšanje izkušenj strank. Medtem ko so pametne potrošniške naprave, denimo zvočnik Amazon Echo, zaradi razširjenosti nizkocenovnih senzorjev z majhno porabo energije že močno prisotne na potrošniških trgih.
Nekatera mesta sicer tehnologijo interneta stvari uporabljajo že več kot desetletje, za racionalizacijo vsega; od odčitavanja vodomerov do prometnega toka. »V New Yorku, na primer, je bila vsaka stavba opremljena z brezžičnim vodomerom že leta 2008, ki je nadomestil ročni sistem, pri katerem je bilo treba pristopiti do vodomera, odčitati številke in na ta način oblikovati račune,« je pojasnil Jeff Merritt, vodja oddelka za internet stvari in preobrazbo mest pri WEF.
Dodal je, da številna mesta na podlagi omenjene tehnologije za upravljanje vsakodnevnih dejavnosti uporabljajo čitalce registrskih tablic, števce prometa, senzorje sevanja in različne nadzorne kamere. V medicini pa lahko internet stvari med drugim pomaga izboljšati zdravstveno oskrbo z daljinskim spremljanjem pacientov v realnem času, robotsko kirurgijo in napravami, kot so pametni inhalatorji.
Razpon možnih aplikacij interneta stvari je omejen le s človeško domišljijo. Takšna tehnologija bi lahko spodbujala učinkovitejšo rabo naravnih virov, gradnjo boljših pametnih mest ali pa razvoj čistih in cenovno dostopnih alternativnih virov energije. Pametne ceste bi se lahko povezovale z avtonomnimi vozili ter tako izboljšale varnost voznikov in optimizirale pretočnost prometa.
Vendar…kaj pa varnost?
Kot večino stvari in tehnologij, se lahko tudi internet stvari, ob vseh prednostih, zlorabi. Potencialna tveganja vključujejo vprašanja varnosti in zasebnosti, kibernetski kriminal, nadzor na delovnem mestu, doma ali v javnih prostorih ter nadzor nad mobilnostjo in izražanjem.
Poročilo WEF opredeljuje »vrzel v upravljanju«, ki jo je treba odpraviti med potencialnimi tveganji in prizadevanji družbe za zaščito pred njimi z zakoni, industrijskimi standardi in samoupravnimi pristopi. »Učinkovito upravljanje tehnologije blaži tveganja in zmanjšuje morebitno škodo za družbo, hkrati pa pomaga tudi pri povečanju pozitivnih učinkov tehnologije.«
Omenjena potencialna tveganja pa aktivno rešuje tudi Evropska unija. Evropska komisija je na svoji spletni strani zapisala, da si prizadeva zagotoviti trdnejše in odpornejše varnostne okvire za naprave interneta stvari in omrežja, katerih del so. »Naprave interneta stvari imajo ključno vlogo pri zagotavljanju odpornosti omrežij ter ohranjanju zasebnosti in varnosti podatkov. Vendar pa trend naraščanja kompleksnosti groženj kibernetski varnosti prinaša potrebo po robustnejših varnostnih okvirih za naprave in omrežja interneta stvari.«
Komisija je za reševanje tega vprašanja decembra 2020 predstavila celovito strategijo kibernetske varnosti za digitalno desetletje, v kateri je začrtala pot k razširjenemu internetu varnih stvari. Skupek projektov za varnost interneta stvari obravnava pomanjkljivosti naprav in omrežij. To počne z razvojem varnih in modularnih okvirov, ki jih je mogoče vključiti v nove in obstoječe rešitve za oskrbovana stanovanja, zdravstveno varstvo, proizvodnjo, oskrbo s hrano, energijo in promet.
Varnostni skupek sestavlja osem projektov, za katere EU namenja 40 milijonov evrov, torej približno pet milijonov evrov za vsakega. Projekti so v ciljnih sektorjih že dosegli vidne rezultate, navaja Komisija. Čeprav so aplikacije specializirane, odprtokodni modularni razvojni pristop, ki ga uporabljajo projekti, omogoča ponovno uporabo modulov v drugih rešitvah za širši spekter aplikacij.
Poleg tega je Evropska komisija 20. januarja 2022 objavila ugotovitve preiskave sektorja za konkurenco o potrošniškem internetu stvari. V končnem poročilu in spremljajočem delovnem dokumentu služb Komisije so opredeljeni morebitni pomisleki glede konkurence na hitro rastočih trgih izdelkov in storitev, povezanih z internetom stvari, v Evropski uniji.
Glavna področja morebitnih pomislekov so štiri. Prvo področje so nekatere prakse izključnosti in vezave v zvezi z glasovnimi pomočniki ter prakse, ki omejujejo možnost uporabe različnih glasovnih pomočnikov na isti pametni napravi. Drugo so položaj glasovnih pomočnikov in operacijskih sistemov pametnih naprav kot posrednikov med uporabniki na eni strani in pametnimi napravami ali potrošniškimi storitvami interneta stvari na drugi strani. Ta položaj bi jim skupaj z njihovo ključno vlogo pri ustvarjanju in zbiranju podatkov omogočal nadzor nad odnosi z uporabniki.
Komisija je še zapisala pomisleke glede obsežnega dostopa do podatkov, ki ga imajo ponudniki glasovnih pomočnikov. Dostop do velikih količin podatkov in njihovo kopičenje lahko ponudnikom omogočata, da izboljšajo svoj tržni položaj in se lažje prebijejo na sosednje trge. Četrto področje pa je pomanjkanje interoperabilnosti v sektorju potrošniškega interneta stvari zaradi razširjenosti lastniške tehnologije.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
